Dež je začasno prekinil tradicionalni koncert „Večer v mestu 2026“, kjer je več kot 100-članski orkester GŠ Gornja Radgona še enkrat navdušil
Tik pred iztekom šolskega leta 2025/26, je Glasbena šola Gornja Radgona (GŠ GR), na svoji stari lokaciji na prostem, na dvorišču Kompas shopa, tik ob reki Muri in meji z Avstrijo, organizirala in izpeljala tradicionalno zaključno glasbeno-plesno in baletno predstavo, ki jo že vrsto let prirejajo ob koncu vsakega šolskega leta, poimenovano »Večer v mestu«. Združeni orkester GŠ GR, v katerem igrajo predvsem mladi glasbeniki pa tudi skupina glasbenikov, zaposlenih na glasbeni šoli, ki ga sestavljajo harmonikarski, violinski, kitarski in pihalni orkester, so navdušili številne poslušalce. Zapele so tudi solistke in zaplesale učenke baleta. Tako je združeni orkester z okoli 100 mladih glasbenikov in njihovih mentorjev, spet, malo ločeno, malo skupaj, izpeljali odlični koncert. In kot vedno ko pred domačo publiko nastopajo mladi glasbeniki in baletniki iz GŠ GR, človeku skorajda zastane dih, kaj so vse, s pomočjo svojih učiteljev in mentorjev, sposobni pripraviti ti nešteti nadebudneži. Učenke in učenci GŠ GR so s tem predstavili vrhunce svojega celoletnega dela, ob katerem so tudi tokrat dejansko uživali vsi prisotni. Ni pa jih bilo malo, kljub dežju, kakšnih 400 – 500 in težko bi našli koga, da ob videnem in slišanem ni bil navdušen.
Po besedah ravnatelja omenjenega javnega vzgojno izobraževalnega zavoda za območje občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, a tudi za otroke od drugod, Tomaža Polaka, gre za tradicionalni koncert na katerem je nastopilo okrog sto njihovih učencev in učiteljev. Tem pa vsakič prisluhnejo številni starši, stari starši in tudi številni drugi ljubitelji glasbe. Sam je izrazil ponos, da so mladi glasbeniki, skupaj s svojimi učitelji in mentorji vse to tako uspešno pripravijo in se brezskrbno odpravijo na počitnice. Tokratnega koncerta, katerega je znova odlično povezoval glasbeni učitelj Andrej Tibaut, so se med drugimi udeležili tudi trije župani, in sicer občine Apače dr. Andrej Steyer, občine Sveti Jurij ob Ščavnici Andrej Vrzel, in županja gostiteljica iz občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš, ki je v imenu vseh čestitala šoli in mladim glasbenikom na izvrstnem večeru. Žal je bil tokratni koncert kmalu po začetku prekinjen, saj je pričelo močno deževati. Znižala se je tudi temperatura, toda nastopajoči in obiskovalci so vztrajali in čez dobre pol ure se je koncert lahko nadaljeval in uspešno zaključil. Škoda bi namreč bilo, da bi prireditev odpovedali, saj je več kot 100 otrok in njihovih učiteljev, v pripravo in izvedbo koncerta morali vložiti veliko truda…
Sicer pa se je dogodek začel s fanfarami in uvodnim pozdravom voditelja Andreja, ki je v svojem prepoznavnem nastopu dejal: „Po takšnem uvodu s fanfarami je težko ostati neopazen. Trobente in pozavne so vas zagotovo prebudile, kot trobilec na splošno težko ostaneš neopazen! Nocoj nas bo glasba popeljala v brezčasnost mladostne energije, predanega dela, glasbenih zgodb in tudi kakšnega prijetnega presenečenja…“ Začeli so z orkestrom, ki zna strune prepričati, da zaplešejo.
Zven kitare je namreč lahko kot šepet ob tabornem ognju ali pa kot celotna južnoameriška fiesta. Kitarski orkester GŠ GR ša je v nadaljevanju dokazal, da zmore oboje. Pripravili so veliko temperamenta, sonca in ritmov, ob katerih noge kar same začnejo poplesavati (J. Kindle: Rumba Flamenca, C. Rosas: Canzion del Mariachi). Voditelj je v nadaljevanju opomnil, da godalci imajo eno veliko prednost pred ostalimi instrumentalisti. „Kadar jim zmanjka besed, lahko svoje misli povedo s strunami. In ker to običajno naredijo precej lepše kot govorci z mikrofonom, bom svojo nalogo prepustil njim, članom Godalnega orkestra (K. Baird: Debut for strings, G. Berryman, J. Buckland, W. Champion, C. Martin (prir. R. Longfield): Clocks).
V naslednjem sklopu smo slišali dve svetovni uspešnici, katerih naslova bi lahko združili Mamma mia pa to je misija nemogoče. Obe skladbi smo slišali v izvedbi Tolkalske skupine GŠ GR, ki je ni potrebno posebej predstavljati, no, če pa je še kdo ne pozna, jo je tokrat dodobra. Tolkalska skupina (B. Anderson, B. Ulvaeus: Mamma Mia, Lalo Shiffrin: Mission impossible). „Če bi sodili po naslednjih skladbah, ima naš Pihalni orkester zelo širok glasbeni zemljevid. Najprej nas bodo odpeljali nekaj stoletij nazaj v Bizanc, potem bomo za nekaj minut obiskali Hollywood, za konec pa nas povabili na zabavo, kjer velja samo eno pravilo: Let’s Get Loud. Kam vse lahko prideš z enim orkestrom in brez ene same vozovnice!“ Pihalni orkester (C. B. Chambers: Bizantinski plesi, S. Germanotta, M.Ronson, A. Wyatt, A. Rossomando (arr. P. Murtha): Shallow, G. Estefan; K. Santander (arr. V. Lopez): Lets get Loud).
„Če je bila do sedaj na odru zbirka izvrstnih posameznih okusov, je zdaj čas za glavno jed večera.
Na istem odru se bodo združili glasbeniki, ki smo jih spremljali skozi današnji koncert, in pokazali, kako lepo zveni glasba, ko vsak prispeva svoj del zgodbe, svojo sestavino. Začeli bomo s skladbo Dlan išče dlan, nadaljevali z mislijo, da Vsi ljudje hitijo, nato pa nas bodo Beatli spomnili, da je ljubezen ena redkih stvari, ki nikoli ne zastara, s skladbo All my loving.“ po napovedi voditelja je Skupni orkester zaigral: Milan Jesih & Jani Golob: Dlan išče dlan, A. Šifrer/ arr. R. Kamplet: Vsi ljudje hitijo, Beatles: All my Loving). „Kot pri vsaki dobri jedi tudi v glasbi ni dovolj samo ena začimba. V prvem delu smo dodali nekaj topline, ščepec nostalgije in kanček ljubezni. Zdaj prihaja nov okus. Najprej nekaj dežnih kapelj v skladbi Tih deževen dan, nato sledi skladba Zaljubljena, ki verjetno ne potrebuje posebne razlage. Receptu bomo dodali še malo švedske skrivne sestavine z ABBINO uspešnico Super Trouper, za konec tega sklopa pa bomo ugotovili, da smo si ljudje včasih res zelo različni – in ravno zato zanimivi.“
Na koncu so dodali še „nekaj najboljših sestavin.“ Najprej sončni vzhod v skladbi Nad mestom se dani, nato pospešek energije s Freddiejem Mercuryjem v Don’t Stop Me Now, kar so z uspešnico Waterloo nadgradili. Za konec tega sklopa pa skladba, ob kateri si glasbeniki in poslušalci običajno povemo isto Abbino stvar: Thank You for the Music! (F.K. & O.B.)
Fotografije: Franci Klemenčič & Dani Mauko