Vinogradniki prisluhnili predavanju strokovnjakov o problematiki rumenice in ameriškega škržatka Vsa sredstva, ki so dovoljena za zatiranje škržatka, so nevarna za čebele
Ker je Zlata trsna rumenica neozdravljiva bolezen vinske trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée, se vinogradniki že vrsto let borijo proti hudemu nasprotniku. Pridelek v okuženih vinogradih je namreč slabši po kakovosti in količini, okužene trte lahko v nekaj letih propadejo. Značilno je rdečenje ali rumenenje listov ter zvijanje listnih robov navznoter. Pojavi se venenje in sušenje grozdov. Bolezni, ki se v vinogradih zelo hitro širi s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka, ni mogoče zdraviti, ampak le preprečevati. Zato vinogradniki skušajo tudi s strokovnim izobraževanjem rešiti, kar se lahko reši. Tako so vinogradniki iz Slovenskih goric, v organizaciji Turistično vinogradniškega društva Benedikt, v svojih prostorih pri Svetih Treh kralji v Slovenskih goricah, prisluhnili odmevni strokovni delavnici o trsni rumenici in zatiranju ameriškega škržatka. Na delavnici, katere so se udeležili vinogradnikih šestih društev z območja UE Lenart (Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij in Sveta Trojica), prisluhnili strokovnjakom iz KGZS Zavod Ptuj in KGZS Zavod Maribor, kot so Andrej Rebenišek, Marko Breznik, Cvetka Bunderla, Boštjan Matko in Petra Hanžel. Glavna tematika izobraževanja so bili ukrepi za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice, prepoznavanje ameriškega štržatka, spregovorili pa so tudi o uveljavljanju ukrepa finančnega nadomestila za pojav ZTR blažitve stresa s foliarnimi gnojili.
„Zlata trsna rumenica je največja tegoba, ki je po pojavu trtne uši konec 19. stoletja prizadela vinograde na območju vinorodne dežele Podravje,“ pravi Marko Breznik, magister kmetijstva in specialist za vinogradništvo pri KGZS – Zavod MB. Breznik, ki ni samo teoretik, temveč ima na področju vinogradništva že bogate izkušnje, saj sta s sestro Martino Breznik Krajnc že od mladih nog staršem pomagala pri delu v domačem vinogradu in uveljavljeni turistični kmetiji v Komarnici pri Cerkvenjaku. Seveda se največ ukvarja z nujnostjo zaščite vinogradov pred zlato trsno rumenico, ki jih ogroža. Po njegovem so danes vinogradniki pred podobno situacijo kot njihovi pradedki in prababice konec 19. stoletja, ko se je v naših vinogradih pojavila trtna uš, zaradi katere je na območju celotne Slovenije takrat propadlo 95 odstotkov vinogradov.
„Sedaj smo pred podobno situacijo. Po naših vinogradih se nekontrolirano širi bolezen zlate trsne rumenice. Tako kot trtna uš se je tudi zlata trsna rumenica pojavila nepričakovano, posledice pa so lahko prav tako katastrofalne, če ne bomo vsi dosledno upoštevali ukrepov za njeno zatiranje in preprečevanje njenega širjenja,“ poudarja Breznik, ki je pojasnil, kaj je pravzaprav zlata trsna rumenica in kaj jo povzroča? „Gre za bolezen trte, ki jo povzroča fitoplazma, imenovana »Grepevine flavescence doree«. Fitoplazme so, če malce poenostavim, dejansko bakterije brez celične stene, ki živijo v soku rastlin in se z njim hranijo ter povzročajo neozdravljive bolezni rastlin. Obolelih trsov ni mogoče zdraviti. Okuženi trsi, na katerih je vsako leto pridelek slabši po količini in kakovosti, v nekaj letih propadejo. Iz vinograda jih je treba nujno odstraniti. Zlate trsne rumenice torej ni mogoče zdraviti, možno pa je preprečiti okužbo trsov z njo. Poznamo namreč prenašalca bolezni. To je ameriški škržatek. V vinogradih, kjer izvajajo ukrepe za zatiranje ameriškega škržatka in dosledno odstranjujejo obolele trse, znaša odstotek okuženih trsov od 1 do 3 odstotke na hektar. V tistih vinogradih, kjer ameriškega škržatka ne zatirajo in iz katerih obolelih trsov ne odstranjujejo, pa je okuženih od 10 do 30 odstotkov trsov.“
Ob tem smo slišali, kako prepoznamo trs, ki je obolel za zlato trsno rumenico: Pri belih sortah začnejo na okuženih trsih listi rumeneti, na rdečih sortah pa rdečeti. Na vseh sortah trsov listi bledijo in se obračajo navznoter, grozdje pa ne dozoreva enakomerno. „Umen in skrben vinogradnik si vse take trte označi in jih do naslednje sezone odstrani. Vendar pa je trud večine zaman, če tega ne počnejo vsi, tudi tisti, ki imajo ob hiši samo brajde ali en sam trs za okras. Treba je povedati, da je zatiranje ameriškega škržatka obvezen ukrep. V sprejetih uredbi so natančno opredeljeni ukrepi za zatiranja ameriškega škržatka in odstranjevanje okuženih trt, za dodeljevanje finančne pomoči in za reševanje problematike zapuščenih vinogradov, prav tako pa uredba določa finančne sankcije za tiste, ki je ne bodo spoštovali. Torej bodo morali od zdaj naprej trto škropiti vsi, tudi tisti, ki imajo samo latnike ali brajde pred hišami.“ Po Brezniku je treba vse vinogradniške površine s pripravki, ki so registrirani za zatiranje ameriškega škržatka, škropiti dvakrat ali trikrat, enkrat pa je treba poškropiti vse brajde, ohišnice in latnike. Sproti je treba odstranjevati tudi okužene trse.
V Sloveniji, kjer imamo tri vinorodne dežele, Podravsko, Posavsko in Primorsko, imamo skupaj 14.400 hektarjev vinogradov. Problem je staranje in opuščanje vinogradov, poleg tega pa smo tudi ena redkih držav v Evropski uniji, ki pri obnovi ne dosega kvot, ki jih omogočajo predpisi. V zadnjih petih letih se je tako površina vinogradov pri nas zmanjšala za 1.400 hektarov – to pomeni, da so vsak dan izsekali en vinograd. Vsako leto bi lahko pri nas zasadili toliko novih vinogradov, da bi se skupna površina vseh vinogradov povečala za en odstotek, torej za 140 hektarov, vendar tega ne dosegamo, kot poudarja strokovnjak za vinogradništvo Marko Breznik.
Sicer pa, v vinogradih prenaša okužbo z okuženih na zdrave trte ameriški škržatek, in če je navzoč v vinogradih, je verjetnost za širjenje okužb zelo velika. Zato je za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni ključnega pomena hitro odstranjevanje okuženih trsov v žariščih okužbe ter v okuženih območjih in pravočasno zatiranje ameriškega škržatka. Pomemben vir prenosa zlate trsne rumenice je lahko tudi razmnoževalni material trte. Če se pojavijo okužbe z zlato trsno rumenico v trsnicah, matičnih vinogradih ali matičnjakih ali v njihovi bližini, je izvedba tretiranja z vročo vodo edina možnost, da se za cepiče, podlage in cepljenke vinske trte (Vitis) lahko izda rastlinski potni list. Zatiranje ameriškega škržatka je obvezno: v matičnih vinogradih, trsnicah in matičnjakih povsod po Sloveniji ter v vinogradih za pridelavo grozdja na vseh razmejenih območjih zlate trsne rumenice, ki zajemajo vse tri vinorodne dežele. Fitofarmacevtska sredstva je treba uporabljati v skladu z navodili za uporabo in navedbami na etiketi. Vsa sredstva, ki so dovoljena za zatiranje ameriškega škržatka, so nevarna za čebele. Zato je pomembno, da se prvo zatiranje opravi takrat, ko je trta že povsem zaključila cvetenje. Pred uporabo sredstva je treba pokositi cvetočo podrast v vinogradu oziroma na drug način preprečiti, da bi jo fitofarmacevtsko sredstvo doseglo.
V vinogradih na okuženih območjih razmejenega območja zadrževanja zlate trsne rumenice je obvezno odstranjevanje vseh trsov, ki kažejo simptome zlate trsne rumenice. Vinogradniki v okuženih območjih razmejenih območij zadrževanja so za odpravo škode zaradi zlate trsne rumenice upravičeni do finančne pomoči v obliki finančnega nadomestila, ki se kot državna pomoč dodeli za odstranjene in uničene posamezne trse v vinogradih, kjer je manj kot 20 % simptomatičnih trsov. Če je v vinogradu 20 % ali več trsov s simptomi zlate trsne rumenice, se bo vinogradnik lahko prijavil na razpis MKGP za prestrukturiranje ali obnovo vinogradov. V žariščih okužbe, ki se nahajajo v varovalnih pasovih, je obvezno odstranjevanje okuženih trsov in vseh trsov s simptomi. Odstranjevanje trsov odredi fitosanitarni inšpektor. V žariščih okužbe, ki so določena v varovalnih pasovih razmejenega območja zadrževanja, so vinogradniki za uničene trse upravičeni do finančne pomoči v obliki odškodnine.
Splošno sporočilo vinogradnikom: Okužene trse je treba odstraniti čim prej, ko opazimo simptome. Najlažje jih prepoznamo v poletnem času. Odstranjevanje je lažje, če se trs s simptomi takrat samo odreže na primerni višini od tal. Odrezani del se hitro posuši, zato s posušenih poganjkov ameriški škržatek ne more več prenesti okužbe na zdrave trse. Paziti je treba tudi na sprotno in dosledno odstranjevanje vseh novih poganjkov, ki odženejo iz preostanka trsa, saj so okuženi, četudi še ne kažejo simptomov.
