Pripravili so tudi srečanje „Zavezništvo za kmetijstvo“
Zveza slovenske podeželske mladine je pripravila v okviru Agre, na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, zaključno delavnico z naslovom neMOČ podeželja. Ta je, kot pravijo predstavniki organizatorja, uresničila željo mladih in manj mladih, da spregovorijo o stigmatizaciji duševnih stisk na podeželju. Tako so celo leto iskali in oblikovali smernice za dolgotrajno pomoč kmetom v stiski in posledično, kako lahko z majhnimi koraki dvignejo kakovost življenja na podeželju. Rezultate so predstavili ključnim odločevalcem, to je kmetijskemu ministrstvu in vključenim deležnikom, kmetijsko-gozdarski zbornici in osmim kmetijsko-gozdarskim zavodom, predvsem pa kmetom.
Po besedah Anje Mager, predsednice Zveze slovenske podeželske mladine, so pridobili zeleno luč kmetijskega ministrstva, da bodo leta 2022 našli denar za zaposlitev treh novih profilov svetovalcev za diverzifikacijo in dvigovanje kakovosti življenja na kmetiji. Ukvarjali se bodo predvsem s tem, kako ozaveščati, da duševno zdravje na kmetijah ni tabu, da je treba o tem govoriti in da obstajajo mehanizmi, kako se izogniti najhujšemu. Projekt bo torej živel, ekipa, ki bo delala, bo most med kmetom in še kakšnim svetovalcem, zelo se bo treba povezovati s stroko, tudi v tujini, kjer vse to znanje že obstaja. V projektu je na osmih delavnicah sodelovalo čez 250 udeležencev in v en glas so rekli, da je bil potreben.
Zveza slovenske podeželske mladine je danes organizirala tudi srečanje zavezništva za kmetijstvo. Brez sodelovanja in povezovanja ne pridemo več daleč, mladi vse čas poslušamo, da se je treba povezovati, zato smo s sindikatom kmetov nekako bolj ostro zagrizli v to jabolko povezovanja. Uspelo nam je povezati 14 nevladnih kmetijskih organizacij, ki se redno srečujejo prek zooma in debatirajo, srečanje ocenjuje predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager. Najbolj pereča tema, s katero se ukvarjajo ta hip, je skupna kmetijska politika in to je bila tudi osrednja tema današnjega srečanja. Pri zvezi pišejo pripombe in poskušajo vplivati na zbornico, ministrstvo in zadružno zvezo, da sprejemajo ukrepe, ki so res primerni za izvajanje v praksi, da so torej pisani kmetom na kožo, da bodo primerni za male in velike, da bodo razvojne družinske kmetije imele možnost razvoja.
Predvsem pa želijo s sodelovanjem gledati širše od vrat svoje kmetije, da znamo pogledati, kaj je dobro za sektor in za strategijo Slovenije.
