Zanimivosti iz življenja naših prednikov, ki so se ukvarjali z vinogradništvom in kletarstvom
Rez vinske trte je gotovo strokovno zelo zahtevno opravilo, saj je od tega v veliki meri odvisen jesenski pridelek grozdja, a tudi pridelek naslednje leto. Po starem ljudskem izročilu so v večini vinorodnih območij obredno pričeli z rezjo vinske trte na dan sv. Vincencija, 22. januarja. Ne brez razloga, saj se je svetli del dneva pričel daljšati, sonce pa ima vse večjo moč. Po tradiciji naj bi vinogradnik na prvo nedeljo po tem dnevu že ob zori odšel v svoj vinograd in obrezal vsaj tri trte. Kot pa vse kaže rez vinske trte v začetku novembra postaja nekaj vsakdanjega denimo predvsem v družbi Radgonske gorice in večjih vinogradnikov z območja Radgonsko – Kapelskih goric.
Tako so v prvem slovenskem peničarju, v družbi Radgonske gorice pričeli z letošnjo rezjo vinske trte že prvo sredo v novembru, kar je nekaj dni pozneje kot so to pričeli v nekaj zadnjih letih. V podjetju Radgonske gorice obdelujejo okoli 1,5 milijona trt, posamezni delavec lahko v eni uri obreže z akumulatorskimi škarjami med 40 in 70 trsov. Pred tem je z navadnimi škarjami bilo moč opraviti rez do 30 trsov. V mladih nasadih se opravi rez na večjem številu trsov kot na starejših. Sicer pa mora biti spomladanska rez vinske trte opravljena tja do 15. marca prihodnjega leta. Zato vinogradniki z manjšimi površinami vinogradov, pričnejo z rezjo šele ob koncu januarja. Tudi ti vinogradniki opravljajo sedaj rez v glavnem z akumulacijskimi škarjami, ki tehtajo do 2 kg.
Dodajamo še zanimivost iz zgodovine vinogradništva in kletarstva, ki jih je v knjigi Etnološka topografija Slovenskega etničnega ozemlja 20. stoletja – Občina Gornja Radgona, v letu 1982 spisala Fanči Šarf. Tam smo med drugim zasledili, da nekoč viničarji za opravljeno rez niso dobili nobenega plačilo. Ti pa so smeli iz goric odstraniti rožje in ga porabiti za ogrevanje prostorov v katerem so bivali. Vsekakor je to bilo zares skromno „plačilo“. Tudi danes še nekaj manjših vinogradnikov porabi rožje za kurjavo, predvsem v kmečkih krušnih pečeh, za peko kruha, gibanica ali česa podobnega. Večina rožja se danes zmulči, tako da z zmletim rožjem gnojijo vinograd…(F.K.)
