LPN Fazan Beltinci ostaja, lovstvo na tem območju pa se preusmerja v javne naloge lovstva.
V teh pravih zimskih dneh, z mrzlimi jutri, je mnoge na prekmurskih ravnicah in goričkih hribčkih, kot strela iz vedrega neba, presenetila, da bo Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) s 1. majem letos v Beltincih opustil vzrejo fazanov in poljskih jerebic ter s tem zaprl še zadnje tovrstno vzrejališče v Sloveniji. Lovišče s posebnim namenom (LPN) Fazan Beltinci sicer ostaja, lovstvo na tem območju pa se preusmerja v javne naloge lovstva. Čeprav vodstvo ZGS mora skrbeti za rentabilnost in uspešno poslovanje, je mnoge poznavalce šokiralo, zakaj na takšen način mora končati še ena tradicionalna dejavnost, a odgovorni so neusmiljeni. Vodstvo ZGS je namreč sredi tedna šest zaposlenih v Vzrejališču Beltinci obvestilo o zaprtju obrata, o čemer so sicer pogovori potekali že dalj časa. Povod za to naj bi bilo oteženo poslovanje Vzrejališča, k čemur so največ prispevale negotove razmere, povezane z visokimi cenami krme, energentov in stroškov dela, ki so vplivali na višje cene vzrejene divjadi in posledično manjši odkup. Za nasprotnike takšne odločitve, je to „samo še ena zmaga kvazi zelenih naravovarstvenikov“.
Po drugi strani so odgovorni v ZGS prepričani, da so vzrejni objekti dotrajani in bi bili potrebni temeljite obnove in modernizacije, za kar pa ni potrebnih sredstev. Tudi sicer se lovstvo v LPN Beltinci preusmerja v javne naloge lovstva, zato se opušča vzrejo živali. Vzrejališče se bo zaprlo s 1. majem 2025. V vmesnem času ne bo potekala vzreja novega zaroda, matična jata pa bo izpuščena v naravo. Odločitev o razpolaganju z objekti in zemljiščem Vzrejališča bo sprejeta v letošnjem letu, del objektov, ki ne bo ostal v uporabi za javne naloge LPN, pa bo ZGS predlagal za odprodajo v letu 2026. Direktor ZGS Gregor Danev je ob tem izpostavil: „Pogovori o prihodnosti Vzrejališča so potekali že dalj časa, a glede na preusmeritev lovstva v LPN med javne naloge in oteženo poslovanje Vzrejališča je zaprtje edina možna rešitev. Zaposleni so bili seznanjeni z negotovo prihodnostjo Vzrejališča in za tiste z ustreznejšo izobrazbo tudi iščemo možnosti za prerazporeditev na druga delovna mesta znotraj LPN.“
Beltinsko vzrejališče, ki se ugaša v letu, ko praznuje 65-letnico delovanja, je bilo ustanovljeno kot sestavni del Zavoda za gojitev divjadi Fazan Beltinci, 30. 12. 1960. V sedemdesetih letih je bil zavod priključen Gozdnemu in lesnemu gospodarstvu, kot TOZD Fazan Beltinci, od 27.12.1989 pa je podjetje delovalo kot samostojno družbeno podjetje GL Fazan Beltinci. S prvim januarjem 2005 je bilo na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu pripojeno Zavodu za gozdove Slovenije. Vzreja fazana, race mlakarice in poljske jerebice se je tako v Beltincih izvajala polnih 64 let. V najboljših časih se je v vzrejališču letno vzgojilo 80.000 fazanov, 8.000 jerebic in 9.000 rac mlakaric. V Vzrejališču LPN Fazan Beltinci so zadnja leta vzredili okoli 18.000 fazanov in 3500 poljskih jerebic letno, pri čemer se je v zadnjem obdobju število postopoma zniževalo. Lani so raznim kupcem prodali približno 2.200 fazanov in 50 jerebic, preostale so vložili v lovišče.
Kljub vsem argumentom ZGS, pa zlasti lovci in tudi nekateri drugi občani ne delijo enakega mnenja. Eden izmed poznavalcev razmer v beltinskem vzrejališču, ki ni želel biti imenovan brez dlake na jeziku pravi: „Največji paraziti v populacijo divjadi in nasploh vseh živalskih vrst so kvazi naravovarstveniki, ki iz sedežne pišejo in sprejemajo pravila. Fazan že lep čas v naravi ne more več preživeti, ker nima ne primerne hrane, niti nima kritja. Na veliko ga ubijajo hišni ljubljenčki (domači mački in psi), prav teh ‘naravovarstvenikov’, kot tudi zaščitene vrste ujed, ki se brez naravnega sovražnika razmnožujejo v čisto prevelikem številu. Poglejte naokoli, na vsaki ograji čepi kragulj-kanja. Da bi ohranili fazana v Sloveniji so na ZGS in LZS opravili nešteto število ur prostovoljnega dela. Ne razumem, komu je fazan konkurenca in komu je na poti, da ga je treba čez noč odstraniti? Žalostno!“ Podobno razmišlja tudi Milan Kolarič, dolgoletni predsednik in starešina Lovske družine Gornja Radgona, nekdanji predsednik ZLD Prlekija in aktualni član Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije, ki tudi s prstom kaže na ljudi, ki pripravljajo zakone, nikoli pa niso videli živega fazana…Po njegovem prepričanju vsi ti pritiski niso dobri in naj bi se vse skupaj odrazilo negativno. „Nikoli ne bom razumel te pritiske nevladnikov in kvazi naravovarstvenikov, nenazadnje tudi države. Žal to ni dobro, a smo tukaj nemočni tudi lovci, ki se samo borimo za stalež zdrave divjadi v naravnem okolju“, pove Kolarič.
Fazan v Sloveniji
Fazan v Evropi ni avtohtona živalska vrsta. Iz Azije so ga na Apeninski polotok prinesli stari Grki. Nato so ga Rimljani s polotoka razširili po celotni Evropi. S človeško pomočjo je postal najbolj razširjena pernata divjad, predvsem zaradi dejstva, da so samci-petelini zelo lepe živali in jih je razmeroma enostavno umetno vzrejati. V Loviščih s posebnim namenom je prisoten v treh loviščih: LPN Fazan Beltinci, LPN Kompas Peskovci in v nižinskem delu LPN Ljubljanski Vrh. LPN Fazan Beltinci leži v ravninskem delu panonske nižine ob reki Muri, medtem ko se v LPN Kompas Peskovci ravninski predeli prepletajo z bogatim gričevjem in obdelanimi kmetijskimi površinami. V tem delu Slovenije so obdelane kmetijske površine še vedno ločene z živimi mejami, osamelimi gozdički, ki so primeren prostor za skrivališča, gnezdenje in prehrano fazana. LPN Ljubljanski Vrh je v neposredni bližini glavnega mesta Slovenije. Nižinski del lovišča, kjer je sicer redko, pa vendar stalno prisoten fazan, v večji meri sestavljajo Ljubljansko barje in obdelane kmetijske površine. V LPN Fazan Beltinci so doslej imeli tudi vzrejališče fazanov, del za lastno vlaganje v lovišče, del pa za prodajo v druga lovišča po Sloveniji in tudi v druge države Evropske unije. Odrasle fazane izpuščajo v prosto naravo spomladi, aprila ali maja, medtem, ko se mlade fazane, ki so že sposobni preživetja v prosti naravi, izpušča pozno poleti in jeseni. Fazan spada med malo divjad, med ptice oziroma poljske kure.
Lovišče s posebnim namenom Fazan Beltinci
LPN Fazan Beltinci leži na pomurski ravnici in obsega 15.167 ha skupine površine, od tega je 14.005 ha lovne površine. Na območju lovišča se je delno še ohranila razdrobljena struktura kmetijskih površin, kar nudi ugodne življenjske pogoje mali divjadi, predvsem fazanu, poljski jerebici in poljskemu zajcu. V ohranjenih večjih predelih gozdov sta stalno prisotna jelen in divji prašič, srnjad je zelo pogosta vrsta. Lovišče kot krajino oziroma habitat močno zaznamuje tudi reka Mura., ki ga razdeli na večji del na levem bregu v Prekmurju, in manjši del, ki je vzdolž desnega brega, v Prlekiji, od Veržeja do Razkrižja. LPN Fazan Beltinci je del pomurske ravnice, kjer domuje tudi štorklja. Večji del lovišča je sestavljen iz razdrobljenih obdelanih površin, ki se prepletajo z živimi mejami in manjšimi osamelimi gozdički. Manjši del lovišča vzdolž reke Mure sestavlja razmeroma ohranjeni poplavni log z močvirji, mrtvicami in pritoki reke. Sploh pa, območje LPN Fazan Beltinci v večjem delu lovišča zaznamujejo ugodni bivalni pogoji za malo divjad: najpogostejši so fazan, poljska jerebica in poljski zajec. V manjšem delu lovišča se v ohranjenih strnjenih gozdovih redno pojavljata navadni jelen in divji prašič. Srnjak in srne z mladiči so zaradi velike prilagodljivosti zastopani v veliki številčnosti po vsem lovišču.
V LPN Fazan Beltinci so sicer znani predvsem po dobri organizaciji lova na malo divjad, saj organizirajo lov na fazane, poljske zajce in kot izjemno posebnost lov na poljsko jerebico, ter lov s sokolom oziroma skolarjenje…
