V Triglav Lab-u posvet strokovnjakov z naslovom Pripravljeni na (ne)predvidljivo
Večstanovanjske stavbe, ki jih je v Sloveniji od 20-25 tisoč, v njih pa živi okoli tretjina vseh
prebivalcev, so izpostavljene številnim tveganjem. Na naravne pojave in druge nesreče, ki jih lahko
prizadenejo, ne moremo vedno vplivati, lahko pa z odgovorno gradnjo, preventivnim ravnanjem in
zavarovanjem poskrbimo za večjo varnost, so na današnjem posvetu o varnosti večstanovanjskih
stavb, ki je potekal v Triglav Lab-u, izpostavili strokovnjaki. Spregovorili so o potrebnih spremembah
na tem področju in poudarili pomen zavedanja stanovalcev, da je varnost stavbe in njihovih domov
njihova skupna skrb.
Stanovalci večstanovanjskih stavb se pogosto soočajo s škodnimi dogodki, kot sta izliv vode in
strojelom, manjše pa je zavedanje, da so njihovi domovi izpostavljeni tudi naravnim tveganjem. O
izzivih stanovalcev in upravnikov, o tem, kako poskrbeti za večjo varnost in ukrepati v primeru nesreče,
so spregovorili gostje današnjega posveta Pripravljeni na (ne)predvidljivo: varnost večstanovanjskih
stavb.
Celovita prenova stavb
Po ocenah strokovnjakov s področja potresnega inženirstva živi v Sloveniji v potresno najbolj ogroženih
stavbah od 88 tisoč do 228 tisoč ljudi. Ljubljana z okolico je zaradi gostote naseljenosti in starega
stavbnega fonda potresno najbolj ranljiva, pri čemer sta med vprašanji način in smiselnost sanacije
stavb. »Prenova večstanovanjskih stavb naj bo celovita – ne le energetska in funkcionalna, ampak naj
vključuje tudi izboljšanje potresne in požarne varnosti. Z ustreznim strokovnim vodenjem, tudi če v več
fazah, lahko dolgoročno bistveno izboljšamo odpornost in podaljšamo življenjsko dobo stavb. Tako
prenova postane tudi resnično trajnostna,« svetuje Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno
inženirstvo Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG).
V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da je okoli 40 odstotkov večstanovanjskih stavb nezavarovanih. Več
kot pol milijona Slovencev živi v večstanovanjskih objektih, ki niso zavarovani pred potresom.
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan ocenjuje, da se je glede zmanjšanja ogroženosti stavb na
poplavnih območjih že veliko naredilo, medtem ko je večji izziv sanacija potresno neodpornih stavb.
Med njimi so z več vidikov najpomembnejše večstanovanjske. »To je naloga, ki se je bo potrebno lotiti,
saj le potresno odporne stavbe zmanjšajo število žrtev in premoženjsko škodo. Do izvedbe teh rešitev je
pomembno, da prebivalci, ki stanujejo ali delajo na ogroženih območjih, dosledno upoštevajo navodila,
priporočila in nenazadnje ‘ukaze’ pristojnih služb, saj le tako zmanjšamo število žrtev in škodo, ki bi ob
takšnem dogodku nastala,« je navedel Šestan.
Obvezno zavarovanje za nekatera tveganja?
Pomembno vlogo pri skrbi za varnost in zavarovanje večstanovanjskih stavb imajo njihovi upravniki.
»Upravniki večlastniških stavb se že dlje časa zavzemamo za zavarovanje teh stavb vsaj za temeljne
nevarnosti, kot so požar, izliv vode in odgovornosti, pri starejših tudi za potres. Velik korak je bila že
uvrstitev odločitve o zavarovanju med posle rednega upravljanja, kar je omogočilo lažje sprejemanje
Več informacij: upravljanje odnosov z javnostmi, Zavarovalnica Triglav, Miklošičeva 19, Ljubljana;
pr@triglav.si; 041 782 510 / 01 47 47 109; www.triglav.eu.
odločitev. Še večji korak v prihodnje pa bi bil, da se zavarovanje večjih stavb določi kot obvezno, po
vzoru avtomobilskega zavarovanja,« je pojasnil Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov
nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Preudarna izbira zavarovalnih kritij
V Zavarovalnici Triglav poudarjajo pomen ozaveščanja o zavarovanju stavb, razmislek o izbiri kritij in
ustreznih zavarovalnih vsot. V večstanovanjskih stavbah sicer največ škode povzroči izliv vode, hkrati
pa so izpostavljene tudi naravnim pojavom, ki lahko povzročijo veliko škodo. »Na nobeno od naravnih
nesreč večstanovanjske stavbe niso imune, prizadenejo jih lahko potres, poplave, vihar, toča.
Stanovalcem priporočamo, da preučijo kritja na skupni zavarovalni polici prek upravnika in jih dopolnijo
z individualnim zavarovanjem svojega doma,« je povedal Uroš Metličar, direktor premoženjskih škod
v Zavarovalnici Triglav.
Upravniki lahko večstanovanjsko stavbo pri Zavarovalnici Triglav zavarujejo s požarnim zavarovanjem,
stanovalci pa kritja dopolnijo z individualnim zavarovanjem doma. Izberejo lahko Mali, Veliki ali Comfort
paket ali pa kritja poljubno prilagodijo svojim potrebam.
Na današnjem dogodku je Zavarovalnica Triglav predstavila tudi prenovljeno funkcionalnost v digitalni
poslovalnici i.triglav, kjer lahko uporabniki preverijo stopnjo izpostavljenosti nepremičnine naravnim
nesrečam, in sicer potresu, poplavam, toči, streli in po novem tudi zemeljskemu plazu. Funkcionalnost,
ki odslej omogoča preverjanje stopnje izpostavljenosti naravnim nesrečam za več različnih naslovov
nepremičnin in je dostopna tudi neidentificiranim uporabnikom, so sicer razvili po predlanskih
posledicah najobsežnejših poplav in neurij v zgodovini Slovenije, ko se je še posebej izkazal smisel
ustreznih zavarovanj pred naravnimi nesrečami
