Pomurski sejem gosti licitacijo vrednejših sortimentov lesa, kjer lastniki lahko iztržijo bistveno več kot v redni prodaji
Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni v organizaciji podjetja Gozdarstvo d.o.o. Gornja Radgona Zavoda RS za gozdove in Pomurskega sejma, poteka 1. licitacija lesa. Čeprav gre za prvo tovrstno licitacijo, ki je drugje zelo znana, se je tudi v Pomurju zbralo veliko ponudnikov kakovostnega lesa. V prodaji je namreč kar 671 kosov lesa – hlodov, kar znese približno toliko kubičnih metrov lesne mase, in sicer dvajsetih različnih drevesnih vrst. Sodeluje preko 100 lastnikov lesa večinsko iz lokalnega okolja. Ogled za kupce, ki jih tak način nakupa zanima poteka do vključno 28.2.2023 do desete ure, ko mora potencialni kupec v zaprti kuverti oddati ponudbo. Prodajni katalog je na voljo na sedežu podjetja v Gornji Radgoni, na Jurkovičevi 5. Za javnost in vse, ki jih zanimajo rezultati takega načina prodaje lesa, bo dan odprtih vrat v petek, 3. marca 2023 od 9 ure dalje na skladišču lesa, na parkirišču Pomurskega sejma.
Kot nam je povedal direktor Gozdarstva GR in glavni organizator Stanislav Rojko, začetek je vedno nekoliko težji, a kljub temu verjame, da bo prva licitacija vrednejših sortimentov v Gornji Radgoni in tem delu države, uspešna. Zatrdil je tudi, da je interes med lastniki gozda presenetil še največje optimiste. Za prevoz lesa na lokacijo v Gornji Radgoni je moral poskrbeti vsak lastnik sam, vse storitve prevoza, vso strokovno podporo in vse drugo, kar je potrebno pa jim je proti ustreznemu plačilu, gre menda za zelo korektno ceno, poskrbel tudi organizator. Hlodi so očiščeni, še posebej čela, ustrezno izmerjeni in opremljeni s potrebno dokumentacijo (vse mere, pričakovano ceno…), kamor sodi tudi potrdilo in označen les s strani ZGS.
Dobro krojenje in čisti hlodi zagotavljajo boljše dosežene cene in lastniki se tega gotovo zavedajo. Zelo kakovosten les lahko lastniki prodajo odkupovalcem, ki bodo zanj ponudili nekoliko višjo ceno, kot za drug les. Večji izkupiček pa lahko dosežejo, če hlode visokokakovostnega lesa ponudijo na dražbi ali licitaciji lesa, kjer se zberejo različni kupci, ki iščejo les točno določene kakovosti in so zanj pripravljeni odšteti več denarja, kot odkupovalci lesa. Na licitaciji kupljen les uporabijo za izdelavo izdelkov, ki imajo na trgu zelo visoke cene.
Licitacije vrednega lesa so v tujini in pri nas že uveljavljen način prodaje lesa. Na njih je mogoče doseči zelo visoke cene in en izjemen hlod lahko lastniku prinese več denarja, kot ves drugi les, ki ga je v sklopu sečnje posekal. Na dražbi lesa se lahko prodaja les različnih drevesnih vrst, ki pa mora biti izjemne kakovosti. Takšen les lahko lastniki pridobijo v gozdu ali pa tudi na domačem dvorišču, travniku ali sadovnjaku. Pogosto rastejo drevesa z izjemno kakovostnim lesom izven gozda, kjer imajo boljše pogoje za rast. Na dražbah se ne prodaja le les gozdnih drevesnih vrst, temveč tudi domačih, kot so orehi, slive, jablane, češnje in hruške. Izkušnje kažejo, da v našem okolju na dražbi najvišje cene dosegajo: gorski javor, oreh, veliki jesen, sliva, gorski brest, hrasti, macesen in češnja. Druge drevesne vrste, med njimi tudi nekatere okrasne in sadne, dosegajo višje cene kot pri prodaji odkupovalcem, vendar pa ne dosegajo rekordnih cen. Sicer pa so dosežene cene v veliki meri odvisne od povpraševanja. Posebnost dražb je, da se na njih prodajajo tudi manjši kosi. To velja predvsem za vrste, ki so v gozdovih slabo zastopane ali pa izvirajo iz negozdnega okolja: sadno drevje, okrasno drevje.
Prodaja lesa na dražbi pa predstavlja tudi določeno tveganje. Les se morda ne bo prodal, saj zanj ne bo zanimanja. Lahko pa se doseže tudi zelo nizko ceno, ki morda pokrije le stroške sečnje, spravila in prevoza. V vsakem primeru pa Rojko poudarja, da bodo v Gornji Radgoni poskrbeli tudi za les, ki na sami licitaciji ne bi bil prodan. Ob tem Rojko, ki je tudi sam gozdarski strokovnjak, trdi, da se tovrstna prodaja lesa na licitaciji izplača, ker da se visoko vredni hlodi lahko prodajo po bistveno višji ceno kot pri običajni prodaji.
Naj spomnimo, da je na lanski, 16. licitaciji na Koroškem, najvišjo ceno dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki so ga na Koroško pripeljali iz Kočevskega Roga. Omenjeni hlod je presegel vse rekorde pri prodaji vrednejše hlodovine v Sloveniji. Za kubični meter tega hloda so dosegli ceno 23.800 evrov, za celoten hlod pa 47.852 evrov, kar je daleč več kot pretekla leta.
