Skip to content

Trendi dobrobiti rejnih živali

V času pomembnih sprememb, ki se dogajajo v živinoreji, je dobro poznati izzive ter preproste rešitve in ukrepe za izboljšanje reje živali na kmetijah. Zagotavljanje dobrega počutja živali, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, je deležno vse večje pozornosti. Vedno večji je tudi poudarek na krožnemu gospodarstvu, s poudarkom na ponovni uporabi odpadkov, proizvodnji zelene energije in izboljšanju kakovosti tal v zvezi s pridelavo rastlin ter ohranjanjem zemljišč.

Ker družba postaja vse bolj občutljiva glede načina reje živali in kmetovanja, je to tematiko potrebno večkrat in pogosteje obravnavati. V številnih državah še vedno prevladujejo hlevi, v katerih so krave privezane. Je pa razvoj hlevov, v katerih so krave proste, povečal delovno učinkovitost, čeprav počutje živali še vedno pogosto ostaja kritičen dejavnik. Veliko težavo predstavlja šepavost pri kravah molznicah, ki je še vedno najpogostejši razlog za izločitve iz reje, zato rejci iščejo rešitve za izboljšanje stanja. Preprečevanje šepavosti poveča prirejo mleka, izboljša počutje krav ter ekonomičnost prireje.

Zanimiva rešitev so lahko tudi hlevi za rejo prostih krav brez ležalnih boksov (kompostni hlevi), vsekakor pa bo prihodnji razvoj sistemov vhlevitve povezan z razvojem trajnostnih ciljev in tehničnih inovacij.

Sistemi vhlevitve krav molznic in mlade živine lahko različno vplivajo na izpuste amonijaka in toplogrednih plinov. Najpomembnejši vir izpustov sta metan in didušikov oksid, izpuste metana pa lahko zmanjšamo z zajemom bioplina ali s povečanjem obsega pašne reje živali. Ker večja prireja pomeni zmanjšanje izpustov metana na enoto prireje, rejci stremijo k večji mlečnosti: pri krmnih obrokih s travniško krmo vsaj nad 6.000 kilogrami, pri krmnih obrokih s koruzno silažo pa vsaj nad 7.000 kilogrami v standardni laktaciji. Krave, ki jih rejci krmijo s koruzno silažo, oddajajo manj metana kot tiste krmljene s travno silažo. Izpuste zmanjšujejo tudi različni krmni dodatki v obroku, celo do 30 odstotkov, dobra rešitev pa so morske alge v obrokih.

Živali se dobro počutijo takrat, ko dobro obvladujejo svoje okolje in imajo zagotovljene vse osnovne potrebe. Pri novogradnjah hlevov rejci zato načrtujejo čim bolj naravno gibanje živali in gradnjo večjih in udobnejših ležišč. Slovenski rejci prav gotovo sledijo trendom dobrobiti rejnih živali, vedno več se jih vključuje tudi v intervencijo dobrobit živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Trend pri nas gre v smer reje prostih krav in ne več privezanih, vedno več pozornosti pa rejci namenjajo tudi paši in izpustom. Ob tem je treba poudariti, da je pri nas veliko manjših kmetij, ki nimajo površin za večje hleve. Velikokrat imajo krave privezane le čez zimo, poleti pa jih pasejo na prostranih pašnikih. Veliko rejcev tudi pri privezanih kravah dosega dobre rezultate, krave so zdrave in zanje lepo skrbijo.

Kmetje se zavedajo, da z izboljšanjem počutja živali, izboljšajo tudi uspešnost reje in kakovost mleka in mesa. V primerjavi s svetovnim povprečjem slovenski rejci zelo dobro skrbijo za svoje živali, čeprav je na tem področju še vedno veliko prostora za razvoj in za osveščanje ljudi o njihovih odgovornostih, ki jih imajo do živali. Sodobno kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi, ki so povezani z okoljskimi in podnebnimi spremembami in prav govedorejske kmetije imajo ključno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti z zagotovitvijo trajnostnega upravljanja z viri in zmanjšanjem negativnih vplivov na okolje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: