V Gornji Radgoni „vre“ tudi brez virusa; Nekateri obrtniki in podjetniki se bojijo bankrota zaradi občinskih obremenitev
Mesto penine in sejmov ob reki Muri, pravzaprav celotna občina Gornja Radgona, je znova na nogah. Prav v času izrednih razmer in za mnoge prave karantene, ko razen do živilske prodajalne ne gredo nikamor iz hiše oz. stanovanja, so namreč od Finančne uprave RS prejeli posebno pismo z „davčno tajnostjo“. Pravzaprav ni šlo za nobeno davčno oziroma državno obveznost, temveč za občinsko obremenitev, in sicer dve položnici z enakim zneskom, z rokom plačila 28.4. in 26.6.2020. Nič nenavadnega, saj vsako leto prejmejo podobno odločbo o odmeri Nadomestila za upravo stavbenega zemljišča (NUSZ), a je letošnja v primerjavi z lansko višja do 60 odstotkov, kar je še posebej šokiralo mnoge obrtnike in podjetnike, ki imajo večje (zazidalne) površine in jim „korona interventni odlok“, kot poudarjajo nekateri, pomeni možnost bankrota. Znesek se je pri nekaterih povečal tudi za več tisočakov, celo za več deset tisoč evrov, kar je dejansko šokantno. Vsekakor vseeno ni niti občanom, ki imajo nepremičnine, kajti tudi za stanovanje (povprečno 15 € več kot lani), ali stanovanjsko hišo (30 €), toda v tem izolacijskem času je manj tarnanja oziroma ga glasno ne izražajo. Nekaj se jih je razjezilo, ko je prva položnica prišla v plačilo in je bilo jasno, da je višina občutno presegla lanske zneske. Še posebej so razočarani nekateri obrtniki in podjetniki, ki so preko OOZ Gornja Radgona, skušali vplivati na občino, toda…
NUSZ je eden pomembnejših virov prihodka proračuna vsake lokalne skupnosti in občina Gornja Radgona si je na takšne način želela zbrati nekaj sto tisoč evrov več, denar pa nameniti za gradnjo in sanacijo občinskih cest. Pripravljalci takšnega odloka na čelu z županom Stanislavom Rojkom najbrž niso pričakovali takšnih reakcij zavezancev, za mnoge pa je presenetljivo, da je občinski svet z večinsko podporo odlok sprejel. Od 21 članov sveta jih je osem bilo proti in so županu predlagali milejšo varianto, a ni šlo, ker naj bi jim župan dejal, da ta denar potrebuje občina za gradnjo cest. V opoziciji, kjer so torej nasprotovali takšnemu odloku, se bojijo, da lahko marsikateri podjetnik, obrtnik ali pa tudi kakšna revnejša družina, bankrotirala ali pa se preprosto poslovil z radgonsko občino. Pred decembrsko, 5. redno sejo občinskega sveta, kjer so sprejemali „sporni“ odlok, so županu poslali tudi pismo, kjer so ga zaradi predvidenega povišanja za kar 60%, želeli „opozoriti na to, da po našem trdnem prepričanju v danem primeru gre za previsoko spremembo naenkrat. Takšen ukrep je po naši oceni pretiran in bo ostro posegel v družinske in osebne proračune naših občank in občanov, kakor tudi gospodarskih in poslovnih subjektov. Zavedamo se, da je potrebno povišati vrednost točke za izračun nadomestila. In prav tako moramo spremeniti vrednosti točk v posameznih členih omenjenega odloka. Do sem smo si enotni! Vendar, nikakor ne moremo podpreti predloga, da se bodo s predlagano spremembo predvidoma povečali prihodki v občinski proračun za kar 60%. Zato predlagamo nižji odstotek prihodkov iz naslova nadomestila in postopno povišanje.
Konkretno predlagamo maksimalno 30% povečanje prihodkov iz naslova nadomestila za leto 2020. V letu 2021 še za dodatnih 10% in prav tako dodatnih 10% za leto 2022“, so podpisali Urška Mauko Tuš (Lista Skupaj Urške Mauko Tuš), Miran Dokl (SD), Mitja Ficko (Dobra država) in Dušan Zagorc (SMC).
Po drugi strani pa župan pravi, da so se v občini zavestno odločili za naložbe in zato so tudi s tem nadomestilom morali proti do potrebnih sredstev. „Večina v občinskem svetu se je strinjala, da lahko načrtovane naložbe uresničimo samo, če bomo varčevali in pridobili sredstva tam, kjer jih lahko. Torej tudi pri NUSZ, kjer že vrsto let nismo dvigovali vrednost točke. In zato ne razumem čemu tako oster odziv posameznikov. Mogoče je največja težava v tem, da so občani odločbe prejeli prav v času, ko se je začela pandemija in s tem izredne razmere. Sedaj se pač ne more nič spremeniti, za tiste, ki so se pritožili pa bomo pač šli od primera do primera, in če ugotovimo, da je kaj narobe, mu bomo pač vrnili znesek za katerega je morebiti odškodovan. Prav tako sem občinskemu svetu predlagal, da pravnim osebam, ki v času pandemije niso mogli opravljati svoje dejavnosti vrnemo odmerjeno NUSZ za čas zaprtja, bodisi lokala, proizvodnega obrata ali obrtne delavnice“, nam je pojasni Stanislav Rojko, ki je vseeno dodal, da je osrednje vodilo sprejemanja novega Odloka o NUSZ v občini Gornja Radgona bila zastarelost veljavnega odloka iz leta 2000, ki je bil v letu 2018 le formalno dopolnjen zaradi sprememb zakonskih podlag, vrednostno se je pa spreminjal le enkrat v dvajsetih letih in to v letu 2012, ko se je zadnjič spremenila vrednost točke.
„Tako je Občina Gornja Radgona po obsegu pobranega NUSZ-ja začela bistveno zaostajati za okoliškimi občinami, zlasti pa s primerljivimi občinami po velikosti in tudi industrijski proizvodnji. Na drugi strani pa so potrebe in smeli razvojni programi občine, ki so prvenstveno namenjeni občanom (npr. izgradnja občinskih cest, priprava Industrijske cone, izgradnja večnamenske športne dvorane) in zahtevajo velika finančna sredstva; za realizacijo teh in še številnih drugih projektov. V Občini Gornja Radgona smo vsa leta aktivno koristili sofinancerska sredstva EU (v Sloveniji smo bili v preteklem obdobju na 9. mestu od vseh občin v Sloveniji) za kar smo vedno morali zagotavljati lastne sofinancerske deleže. Dvig nadomestila je bil iz tega razloga tudi nujen, odločitev o tem pa je padla takrat, ko je prejšnja vlada zavrnila amandma ene od političnih strank o povišanju povprečnine za občine“, dodaja Rojko, ki trdi, da ima o radgonska občina velike težave z zagotavljanjem finančnih virov za zakonske obveznosti, ki nam jih med drugim nalaga tudi država. „Ker je NUSZ tudi eden od osnovnih virov financiranja in ker država ni dvignila povprečnine smo, ob smelem razvojnem programu, bili praktično prisiljeni iti v takšno spremembo odloka. Prihodki proračuna občine iz tega naslova bi se predvidoma povečali za cca. 54 odstotkov. Še enkrat poudarjam; razvojni program, ki ga imamo je namenjen občankam in občanom, naša lokalna skupnost pa se obenem vedno trudi, da je naš lastni delež v razvojnih projektih čim nižji, sofinancerska sredstva od drugod pa čim višja“. Ob tem je radgonski župan postregel s primerom: „Predlog letošnjega proračuna izkazuje višino okrog 2.000 EUR na občana, kar pomeni, da iz ustaljenih državnih finančnih virov prejmemo le okrog 1/3 tega denarja, ostali del pa bomo morali zagotoviti iz drugih virov. Dejstvo je, da je obči standard v naši lokalni skupnosti bistveno boljši, kot je bil leta 2000, saj je bilo v vmesnem času izgrajene ogromno javne infrastrukture, NUSZ pa je ostajal vsa ta leta praktično skoraj enak. Standard opremljenosti zemljišč v naši občini je danes visok, ni pa tak standard zagotovljen vsem občanom. Posledično tudi pomeni, da bi z nespremenjenim odlokom NUSZ-ja puščali del občanov v slabšem položaju, kot ga ima večina“.
Rojko se zaveda, da je omenjeni dvig NUSZ-ja prišel v nepravem času, ko se vsi skupaj spopadamo z okužbo korona virusa. „Odločitev o dvigu NUSZ se je sprejemala, ko nihče niti slučajno ni mogel predvideti, da bodo v naši državi čez nekaj mesecev nastopile takšne izredne razmere, kot smo jim sedaj priča zaradi epidemije korona virusa. Tako smo takoj začeli iskati možne rešitve in na FURS poslali prošnjo za odlog plačila odmerjenega NUSZ-ja za 90 dni in dobili odgovor, da je to mogoče samo na podlagi individualne vloge občanov oz. zavezancev na davčni urad. Obenem proučujemo možnost vrnitve NUSZ-ja tistim pravnim osebam, ki v času karantene ne poslujejo, a to bomo uskladili šele po razpravi na občinskem svetu in odpravi ukrepov v zvezi s korona virusom. V postopku sprejemanja odloka smo višine NUSZ-ja primerjali z višinami zneskov v okoliških in ostalih primerljivih občinah. Te višine so bile po starem odloku v naši občini zelo nizke in praktično skoraj dvajset let enake. Sedaj so višine zneskov NUSZ-ja primerljive oz. niso višje v primerjavi s primerljivimi lokalnimi skupnostmi“, je prepričan Rojko.
Tudi sami smo preverili kako je v sosednjih in še nekaterih občinah. Ljudi sicer nikjer ne zanima metodologija obračunavanja nadomestila, pomemben jim je sam znesek na položnici. In ta je v primerjavi z lanskim letom v radgonski občini višji za 50 do 70 odstotkov. Primerjave se nanašajo na: stanovanje, stanovanjsko hišo, garažo, parkiriščem in nezazidanim stavbnim zemljiščem za I. območje: V Gornji Radgoni slednje znašajo: Stanovanje v stanovanjskem bloku površine 69 m2 – prej 21,30 €, zdaj 35,50 €; Stanovanjska hiša površine cca 137 m2: prej 42,20 €, zdaj 70,20 €; Garaže površine 20 m2: prej cca 3,00 €, zdaj 6,00 €; Parkirišče površine 13 m2: prej 5,00 €, zdaj 7,30 €; Nezazidano stavbno zemljišče – stanovanjski namen površine 471 m2: prej 36,20 €, zdaj 70,70 €; Nezazidano stavbno zemljišče – poslovni namen površine 469 m2: prej 190,90 €, zdaj 372,20 €. S takšnimi zneski bo radgonska občina namesto lanskih 600.000, zbrala okoli 920.000 €. Za iste objekte v vseh treh sosednjih občinah (Apače, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici) imajo tudi po novem bistveno nižje zneske, in sicer Apače – lani 17,24 (letos: 17,55), 34,23 (34,85), 5,00 (5,09), 5,98 (5,29), 18,83 (19,17), 140,02 (143,16); Radenci: 24,56 (27,02), 48,77 (53,64), 7,12 (7,83), 3,5 (3,85), 14,64 (16,10), 34,45 (37,89); Sveti Jurij ob Ščavnici – veljavna cena – stanovanje: 34,74; stanovanjska hiša: 54,93; garaža: 8,01; Parkirišč ne zaračunavajo; Nezazidano – pavšal 100 m2/parcelo, ne glede na namen: 5,40 €. Seveda pa so nekoliko višji zneski v mestni občini Murska Sobota, s katero se občina Gornja Radgona nikakor ne more primerjati.
Na Finančni upravi RS so nam pojasnili, da FURS v zvezi z NUSZ zgolj izvajajo odmero na podlagi podatkov občine. Pobrana dajatev pa je 100 % prihodek te občine. Potrdili so nam, da je za leto 2020 bilo za občino Gornja Radgona izdanih 4.438 odmernih odločb. Za pravne osebe je bilo izdanih 172 odmernih odločb v skupnem znesku 666.344,80 €, do roka možnega za pritožbo, torej do 20.4.2020 je bilo vloženih 41 pritožb na odločbe o odmeri NUSZ, od tega je pritožbo vložilo 34 fizičnih oseb in 7 pravnih oseb. Na FURS so nam potrdili, da glede na trenutno stanje s koronavirusom, fizične osebe imajo možnost odloga in obročnega plačila obveznosti, v določenih primerih pa celo odpis obveznosti. Poslovni subjekti pa imajo zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19 tudi možnost odlaganja obveznosti, in sicer lahko zaprosi za odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19. Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj. V času odloga in obročnega plačila ne tečejo obresti…
