Velik poznavalec slovenskega kmetijstva in živilstva Franc Küčan, brez dlake na jeziku o sedanjosti in prihodnosti te pomembne dejavnosti, med drugim pravi, da so „kmetje novodobni sužnji“
Gotovo so redki pomembnejši slovenski kmetovalci, ki niso slišali za vsestranskega aktivista in kmetovalca, 64-letnega Franca Küčana iz Tešanovcev v občini Moravske Toplice, katere je tudi častni občan. Feri, kot ga poznajo prijatelji in znanci ima kmetovanje, a tudi kmetijsko politiko in vse kar se dogaja v tej pomembni panogi, dobesedno v malem prstu. Tako močno, kakor je v kmetijsko dogajanje pri nas, in vse, kar je neposredno povezano z njim ali okrog njega, vpet Franc Küčan, je verjetno le še redko kateri slovenski kmet. Zato niti ne preseneča, da ga praktično vsi po državi poznajo kot „prvega slovenskega kmeta“. S ponosno držo, dobrimi rešitvami, z odlično ter vselej argumentirano retoriko na vsakem koraku se zavzema za pravice stanu, kateremu ponosno pripada in ga zastopa. Položaj marsikaterega slovenskega kmeta je drugačen, boljši tudi po njegovi zaslugi. Küčan pa ni samo kmečki aktivist, pač pa je v prvi vrsti in najraje kmet.
Že, ko je Feri, otroštvo preživljal pri starih starših v Moravskih Toplicah, se je seznanil z lepotami in tegobami kmečkega življenja. Po vojaščini, leta 1978, se je preselil k staršem v Tešanovce in začel kmetovati. Tedaj se je tudi začel angažirati na številnih področjih kmetijstva in kmetijske politike, ter družabnega življenja, kamor je močno vpet še danes. Z družbenimi aktivnostmi na področju kmetijstva je začel leta 1979 v mladinskih organizacijah. Tedaj so v Tešanovcih kot prvi v veliki občini Murska Sobota tudi na njegovo pobudo ustanovili Aktiv mladih zadružnikov, danes je to društvo podeželske mladine. Do leta 1990, ko so se zgodile prve spremembe na političnem področju v smislu večstrankarskega sistema, je Aktiv mladih zadružnikov Tešanovci s številnimi odmevnimi aktivnostmi – načrtnem delu na skupni, zadružni njivi, ki so jo v vasi mladi že po tradiciji nasledili od svojih predhodnikov, udeležbah na državnih kmečkih igrah na Vranskem, kvizih znanja in drugih tekmovanjih, vodil. Bil je odličen organizator in tekmovalec, zlasti v ročni košnji in v oranju s traktorjem. Že od takrat je medijsko izpostavljen. S pozicijo, ki jo je zasedal, in ta že v tistem času ni bila zanemarljiva, se je v okviru Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) na regijskem in državnem področju začel vključevati tudi v druge aktivnosti, vselej povezane s kmetijstvom. Pionirsko delo je opravil tudi na področju stanovske organiziranosti v kmetijstvu v državi, saj je ob aktivnostih v zadružnih organih in mladinskih organizacijah bil med ustanovnimi člani Slovenske kmečke zveze (SKZ, 1988) in nekaj let zatem znotraj njega delujočega Sindikata SKZ. Ta se je leta 1998 preimenoval v Sindikat kmetov Slovenije (SKS). V obeh organizacijah vseskozi zavzema pomembne funkcije na občinski, lokalni in državni ravni; v SKS pa je že šesti mandat, to je od leta 2000, njen podpredsednik.
Vse od začetka, to je od leta 2011, je močno vpet tudi v dogajanje na državni ravni delujoče žitne verige, kjer kot predsednik Komisije za odkup in prodajo žit Slovenije, sestavljene iz SKS, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zadružne zveze Slovenije (ZZS) zastopa interese kmetov kot pridelovalcev. Zlasti v poletnih mesecih je vsako leto medijsko najbolj izpostavljen v prizadevanjih za čimbolj pravično ceno pšenice kmetov. Vseskozi je vpet tudi v aktualno nevladno kmetijsko politiko. Poleg številnih odborov in komisij pri kmetijskem ministrstvu in KGZS…Je tudi dolgoletni član več odborov izpostav in Sveta KGZS Murska Sobota.
V mandatu 2002-2006 je bil tudi član občinskega sveta občine Moravske Toplice, v 90. letih pa tudi predsednik Kmetijske zadruge Panonka in Kmetijske zadruge Martjanci. Je tudi najbolj zaslužen, da so ob kraju 56. svetovnega tekmovanja v oranju leta 2009 ob Moravskih Toplicah dodali tudi dejanski kraj njegove izvedbe, Tešanovce. Vse od rane mladosti je močno vpet tudi v družabno življenje, zlasti gasilstvo, kamor se je v Moravcih vključil že kot 15-letnik. Kot izobraženi gasilec gasilski častnik je leta 1980 v PGD Tešanovci nastopil funkcijo predsednika in jo z veliko uspeha opravljal polnil 22 let. V tem času je društvo kadrovsko in v smislu množičnosti močno napredovalo, kupilo je troje vozil, ekipa mladincev in članic pa sta se v 90. letih udeležili tudi državnega tekmovanja v Kopru in Celju, kjer sta zasedli 4. oziroma 6. mesto. V letih 1984-1988 je bil član predsedstva Gasilske zveze Murska Sobota, naslednji mandat pa tudi podpredsednik zveze. Po treh mandatih podpredsednika PGD Tešanovci je sedaj v domačem društvu predsednik nadzornega odbora. V letih 2002-2006 je kot predsednik vodil tudi Zvezo za hokej na travi Slovenije, več mandatov pa je bil v organih Občinske športne zveze Moravske Toplice; še vedno pa je v cerkvenem Svetu Evangeličanske cerkvene občine Moravske Toplice.
Kljub vsemu naštetemu pa je Franc Küčan v prvi vrsti ali pa zlasti najrajši kmet. Z marljivim delom, inovativnimi in dobrimi poslovnimi odločitvami je v slabih 40 letih kmetijo ob pomoči staršev, očeta Gezeka in mame Kristine, zatem žene Vlaste ter otrok, sina Dejana in hčerke Danijele, razvil v tehnološko sodobno opremljeno poljedelsko-živinorejsko z 80 hektarji kmetijskih zemljišč z vrsto dopolnilnih dejavnostih prodaje na domu in sončno elektrarno. Leta 2018 sta z ženo Vlasto kmetijo predala sinu Dejanu in snahi Nini, ki že imata pomočnika tudi v vnuku Luki in vnukinji Emi. „Mladi imajo boljše, sodobnejše prijeme in razmišljanja, ob tem vključujejo nove tehnologije, kar pozitivno vpliva na kmetovanje,“ pove Feri in dodaja, imajo smele načrtovane investicije in si obetajo razvoj Küčanove kmetije tudi v prihodnje. Feri je samo na papirju v pokoju, sicer pa je še vedno zelo močno vpet v kmetijstvo, tako doma na kmetiji, kot tam kjer se o kmetijstvu odloča. Zato njegova beseda še vedno veliko šteje…
„Marsikaj pri pridelavi hrane, brez katere nihče ne more, me zelo žalosti. Tako slabo v kmetijstvu še ni bilo od osamosvojitve do danes. Pri nas se samo govori o zdravnikih, sodnikih, tožilcih… in sploh javnih uslužbencih, o nas, ki skrbimo za prehransko samooskrbo pa nič, kot da nas ni. In tudi če nam kaj obljubijo tega ne realizirajo, kmetijska in prehranska dejavnost pa samo nepovratno stagnira. Strateško smo zelo zadaj in to gotovo ni dobro, v kar se bodo odgovorni prepričali še prej kot pričakujejo. Vsem se daje prednost pred poljedelstvom in živinorejo, kjer smo pri samooskrbi zelo nizko. Dobro je vsaj, da vsaj orjemo in sejemo, drugače bi nam pokrajina bila povsem zaraščena. Žal nimamo kvalitetnih ljudi na kmetijskem ministrstvu in s tem povezanimi organizacijami. Za to pa je kriva predvsem politika, saj si ne moremo predstavljati, da se nenehno menjavajo ministri in z njimi tudi ‘njihovi’ ljudje, ko že pridejo v prakso. Zaradi vsega tega se nam v prihodnosti ne piše nič dobrega. Marsikaj bi na področju kmetijske in živilske pridelave morali postoriti že včeraj, ne pa komaj razmišljati o tem, kaj bi lahko postorili jutri,“ je odločen Küčan, ki dodaja, da je leto 2023 „katastrofalno, za pozabiti. Še leto pred tem nam je uspelo vsaj pokriti stroške pridelave žit, živine, mleka…, sedaj pa je npr. 500 evrov izgube pri vsaki toni pšenice. Stroški pridelave so zelo visoki in zato ne preseneča, da smo vsi imeli izjemno slabo leto.“
Po prepričanju uglednega pomurskega kmetovalca je slabemu stanju v Sloveniji, vsekakor prispevala tudi „zgrešena kmetijska politika Evropske komisije, kjer vidijo samo Ukrajino, svoje kvote in trge pa rušimo. Zato je gospodarski vidik – nula!“ Našega sogovornika močno moti tudi aktualna politika v Sloveniji, kjer „dajejo prednost nekaterim nevladnim organizacijam in posameznikom, odnos do kmetovalcev, pridelovalcev hrane pa je izjemno slab. Ne vem zakaj se forsira zgolj ‘ekološko in menda zdravo prehranjevanje, brez mesa’, po drugi strani pa naši
živinorejci imajo ogromne težave z zvermi. Jaz sem prepričan, da je to zelo zgrešeno in na koncu mora kmetijski minister leteti, če želi odstreliti kakšno nevarno zver, katerih se je čezmerno za našo malo deželo, namnožilo, ali pa če se odloči, da bo potrebno odstraniti nekaj nutrij. Kot sem že dejal, pogoste zamenjave ministrov je zelo škodljivo. Zato je naša kmetijska politika katastrofalna in s tem je enako vse v kmetijstvu.“
Kaj pravi statistika strukture kmetijskih gospodarstev po novi metodologiji?
Nova metodologija je posledica spremembe zakonodaje, uveljavljene leta 2020. Podatki, zaradi spremenjene metodologije niso neposredno primerljivi s prejšnjimi podatki o strukturi kmetijskih gospodarstev. Da bi lahko prikazali strukturne spremembe v zadnjem obdobju, so na SURS podatke iz popisa kmetijstva 2020 preračunali na primerljiv nivo in tako omogočili primerjavo z letom 2023. Po začasnih podatkih več kot 2 % večja površina kmetijskih zemljišč v uporabi kot v letu 2020. V letošnjem letu od 447.158 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi največji delež predstavljajo trajni travniki in pašniki (56 % ali 250.705 hektarjev), sledijo njive (38 % ali 170.495 hektarjev) in trajni nasadi (6 % ali 25.959 hektarjev). Celotna površina kmetijskih zemljišč v uporabi se je v primerjavi z letom 2020 na opazovanih kmetijskih gospodarstvih povečala za več kot 2 %. Po novi metodologiji, povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji gospodari z 8,8 hektarji kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega obdeluje 5,0 hektarjev trajnih travnikov in pašnikov, 3,4 hektarje njiv in 0,5 hektara trajnih nasadov.
Z vidika velikostnih razredov površin kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) se je število kmetijskih gospodarstev v primerjavi z letom 2020 povečalo v razredu 20 ali več hektarjev KZU, in sicer s 3.815 na 4.294 kmetijskih gospodarstev (za 13 %). Za podoben delež, 13 %, se je povečala tudi površina KZU v tem razredu, ki letos znaša 182.413 hektarjev. V razredu KZU od 5 do pod 20 hektarjev je v primerjavi z letom 2020 število kmetijskih gospodarstev upadlo s 23.489 na 22.854 (za 3 %). Zmanjšala se je tudi površina KZU z 216.353 na 207.155 hektarjev (za 4 %). V velikostnem razredu do pod 5 ha sta se zmanjšali tako število kmetijskih gospodarstev (za 14 %, s 27.295 na 23.383) kot tudi površina KZU, in sicer za 2 %, z 58.588 na 57.590 ha v primerjavi z letom 2020. Skupno število kmetijskih gospodarstev je upadlo za 7 % s 54.599 na 50.531 v primerjavi z letom 2020.
V strukturi živinoreje več perutnine in plemenskih živali, upada pa število goveda
Pri primerjavi podatkov o živinoreji med letoma 2020 in 2023 je treba upoštevati, da je bilo število živine za leto 2020 povzeto na drug kritičen dan (1. februar 2020) kot v letu 2023 (1. junij 2023). Ker se številčnost posameznih kategorij živali sezonsko spreminja, se v primerjavah pri drobnici osredotočamo na plemenske kategorije živali, ki so med letom stabilnejše. Opazovana kmetijska gospodarstva v letu 2023 redijo več perutnine (za 7 %), plemenskih ovc (za 3 %) in plemenskih koz (za 9 %) kot v letu 2020. Povečalo se je tudi število kmetijskih gospodarstev, na katerih redijo naštete živali. Najštevilnejša vrsta rejnih živali na kmetijskih gospodarstvih je perutnina, saj šteje 7.453.688 rejnih živali, kar je 7 % več ali 481.025 živali več kot leta 2020; več je tudi kmetijskih gospodarstev, kjer redijo perutnino (za več kot 12 % ali 2739 gospodarstev). Govedo je druga najštevilnejša vrsta živine, saj šteje 445.625 rejnih živali, kar je 27.804 manj kot leta 2020 (6 % manj); manj je tudi kmetijskih gospodarstev, kjer redijo govedo (9 % ali 2.296 gospodarstev). Od tega je v letu 2023 okoli 6 % manj krav kot leta 2020 in 14 % ali 2.896 manj kmetijskih gospodarstev, kjer krave redijo.
Število prašičev je v primerjavi z letom 2020 upadlo za 15 %, z 233.317 na 194.068, medtem ko je število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo prašiče, naraslo z 11.103 na 12.895 gospodarstev (za 16 %). Po drugi strani redijo gospodarstva v letu 2023 za 3 % več plemenskih ovc (74.194) in za 9 % več plemenskih koz (18.674) kot v 2020. Ovce redi 4 % več gospodarstev (4.219), koze pa manj kot 1 % več (2.530).
