Svoj davek so pobrali: vremenske ujme s poplavami, suša, pozeba, visoke cene gnojil, FF sredstev ter hrane in dopolnil za živali, uvoz ukrajinskega žita…
Čeprav tarnajo praktično vsako leto in le redko rečejo, da so zadovoljni z letino, bi slovenski kmetovalci leto 2023 dejansko najraje pozabili, saj toliko nevšečnosti gotovo doslej niso doživeli. Njihov vsakdan, vse od pomladi, do pozne jeseni in pospravila še zadnjih pridelkov, je bil več kot težaven, njihov obstoj pa so krojili predvsem vremenske nevšečnosti in cene, ki so pravo nasprotje tistemu, kar bi si kmetje želeli. Njihovi produkti so običajno bili prepoceni, tisto kar so oni morali nujno nabavljati (gnojila, fitofarmacevtska in druga zaščitna sredstva, krmila in prehranska dopolnila za živali…) pa je presegalo vse normalne cenovne rekorde. Ko gre za težave z vremenom, so jim lani nevšečnosti povzročali tako pozabe, kot suša, tako vremenske ujme, kot še posebej poplave, torej dobesedno vse! In če temu dodamo, da je kmetom, ki so preživeli težko leto, štrene sprva mešala tako evropska kot slovenska politika. Zaradi vse strožjih okoljskih zahtev pri kmetovanju, novih davkov in cenovnih neskladij je kmetom večkrat prekipelo, zato so se marca lani s traktorji in transparenti podali na ulice, kjer so želeli tudi državljane opozoriti, da brez kmeta in samooskrbe ni življenja. Ob vsem tem kmetovalce moti, da nimajo niti pravih sogovornikov, saj kar nekaj časa niso imeli resornega ministra in sploh ljudi s katerimi bi vsaj skušali sproti reševati nakopičene probleme.
Po omenjenem opozorilnem protestu, so se sicer nadaljevali pogovori s pristojnimi ministrstvi, doseženi so bili nekateri dogovori, vendar rešitve za kmete še zdaleč niso bile ugodne, zato so odstopili od pogajanj z vlado. Aprila je sledil še en protestni shod, mimo poslopja državnega zbora v Ljubljani se je zapeljalo 1500 traktorjev, dva meseca pozneje, junija 2023, so se pogajanja z vlado nadaljevala in je bil le dosežen korak naprej. Že pred tem se je ponovno zgodila spomladanska pozeba, ki je največjo škodo povzročila na sadnem drevju. Ob sadjarjih so težave imeli tudi slovenski mlinarji, saj so njihovi silosi bili le slaba dva meseca pred žetvijo še vedno marsikje zapolnjeni s pšenico, ki so jo ob žetvi v letu 2022 kupili od slovenskih zadrug in kmetov. Do presežkov je prišlo zaradi vse večjega uvoza pšenice in moke iz Ukrajine, ki se je na trgu prodajala bistveno cenej kot domača. Sicer pa tudi pridelava žit je lani bila zelo neugodna, saj je velika količina padavin v spomladanskih mesecih močno vplivala na dozorevanje, da bi bila mera polna, so padle še odkupne cene. Za tono ječmena so kmetje dobili le od 135 do 150 evrov, medtem ko so se cene leto prej gibale okrog 260 evrov po toni. Podobno je bilo s pšenico. Poleg nižje kakovosti in manjšega pridelka je močno padla odkupna cena. V letu 2022 se je gibala med 310 in 380 evri po toni, lanska je bila nižja za približno polovico. Glavni vzrok za nastale razmere in nizke odkupne cene je bil že omenjeni uvoz poceni pšenice iz črnomorskega bazena, ki je povzročil pravi kaos na srednjeevropskem trgu.
Svoje so dodatno povzročile julijske in avgustovske vremenske ujme, z močnimi neurji in dolgotrajnimi nalivi, točo in vetrom, še dodatno škodo so kmetom povzročile nepojmljive poplave. Poleg uničenih poljščin, vrtnin in trajnih nasadov, so ogromno škodo utrpeli tudi lastniki gozdov. Seveda ujme niso prizanesle niti vinogradnikom, saj je v julijskem neurju bil med najbolj prizadetimi radgonsko kapelskih vinorodni okoliš. Samo v podjetju Radgonske gorice je bilo uničenih okrog 150 hektarjev vinogradov od skupno 500 hektarjev. Vinogradnikom je dodatno ponagajala zlata trsna rumenica, neozdravljiva bolezen trt, katere širjenje je možno preprečevati le z odstranjevanjem okuženih trsov in zatiranjem ameriškega škržatka, ki je prenašalec bolezni. Kmetom, zlasti v Pomurju, so sive lase povzročale tudi buče, katere najprej sploh niso vzklile, menda je za to bil kriv fungicid za zaščito semena, pozneje za vnovično sajenje ni bilo pravih pogojev. Škoda za kmete je bila velika. Enako je bilo tudi jeseni, ko je bil čas za spravilo koruze. Ta je bila lani samo v Pomurju bila posajena na nekaj več kot 20 tisoč hektarjih. Odkupne cene koruze v zrnju slabe so se gibale med 110 in 160 evri po toni, kar je kmete spet prizadelo: Kot je dejal Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona, je sploh neskladje med pridelavo in prodajo ogromno, pridelava pšenice, ječmena, oljne ogrščice in koruze je bila v letu 2023 negativna. „Pri koruzi lahko govorimo tudi o 500 evrih izgube po hektarju,“ je dejal Rihtarič.
Feri Küčan o izgubah pridelovalcev buč
Kmetovalci v povprečju na hektar buč pridelajo 1100 kilogramov mokrega bučnega semena, kilogram tega se prodaja za okoli štiri evre. „Cena za liter toplo stiskanega bučnega olja je približno 18 evrov, zanj so potrebni približno trije kilogrami suhega bučnega semena, za liter hladno stiskanega olja je potrebnih okrog sedem kilogramov bučnih semen,“ je dejal znani kmetovalec Küčan.
Torej bi liter hladno stiskanega bučnega olja bi samo na račun semen moral znašati okoli 22 evrov, o delu in vsem drugem da niti ne govorimo. Da bi vse pokrili bi morala cena takšnega bučnega olja znašati okoli 30 €/liter.
Kmetovalci lani niso imeli veliko sreče – simbolična fotografija