Na državnem ocenjevanju 525 vin na Pomurskem sejmu razglasili 13 šampionov, po dva na Kras in Radgonske gorice
Gornja Radgona – Pod okriljem 64. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki bo v Gornji Radgoni od 22. do 26. avgusta, sta od 25. do 27. maja 2026 v prostorih Pomurskega sejma potekali 52. Odprto državno ocenjevanje Vino Slovenija Gornja Radgona, neuradna slovenska vinska olimpijada, in 16. Odprto državno ocenjevanje Vino Slovenija Gornja Radgona Bio. Na obeh prestižnih vinskih tekmovanjih je sodelovalo 129 vinarjev s 525 vzorci iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Osrednje ocenjevanje Vino Slovenija je pritegnilo 123 pridelovalcev s 514 vzorci, na ocenjevanju BIO vin pa je sodelovalo 6 pridelovalcev z 11 vzorci. „Vino Slovenija, najstarejše strokovno ocenjevanje vin pod okriljem sejma AGRA, predstavlja osrednje nacionalno preverjanje kakovosti slovenskih vin ter vse bolj priznano mednarodno ocenjevanje. Vina ocenjujejo vrhunski slovenski in tuji enologi, zbrani v neodvisni strokovni komisiji, ki sledi anonimni metodi. Podeljene medalje, ki jih vinarji z veseljem uporabljajo pri označevanju svojih buteljk, tako na trgovskih policah kot v oglaševanju, se znova in znova izkazujejo kot učinkovito promocijsko orodje in zanesljivo merilo kakovosti – tako za pridelovalce kot tudi za ljubitelje vin,“ je ob predstavitvi rezultatov ocenjevanja med drugim povedal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki je dodal, da je letošnje odprto ocenjevanje vin pod blagovno znamko Vino Slovenija potekalo med skoraj dva meseca prej kot običajno..
Na ocenjevanju so razglasili 13 šampionov v 13 kategorijah, slednji pa so razporejeno od najbolj vzhodnega vinograda ob madžarski, do najbolj zahodnega vinograda na italijanski meji, od najbolj severnega vinograda ob na avstrijski meji, do najbolj južnega vinograda ob hrvaški meji, do torej od lendavskih goric, do Krasa ter od Svečine do Metlike. Po Erjavčevih besedah gre v danih razmerah za dober rezultat. Razlike med ocenami so bile zelo majhne, kar kaže na visoko kakovost prijavljenih vin. Rezultate ocenjevanja je predstavila predsednica ene izmed ocenjevalnih komisij Tadeja Vodovnik Plevnik, ki je dejala, da je med penečimi vini klasični metodi je zmagala zlata radgonska penina letnik 2018 blagovne znamke Cikonia iz kleti Radgonske gorice. V kategoriji penečih vin po šarmatski metodi je bil najboljši Jeruzalem Ormož sec pridelovalca Puklavec Family Wines. V kategoriji cvička priznanega tradicionalnega poimenovanja je zmagal cviček letnika 2025 hiše Vina Grabnar. Med belimi mirnimi suhimi vini aktualnega letnika 2025 sta si prvo mesto razdelila rebula vinske kleti Goriška brda in zeleni silvanec vina Krampač iz Lendave. Med starejšimi belimi suhimi vini je zmagal chardonnay letnika 2023 Kmetijske zadruge Metlika. Med aromatičnimi suhimi vini je bil najboljši sauvignon letnika 2025 iz Svečine, v kategoriji aromatičnih polsladkih vin pa rumeni muškat letnika 2025 Puklavec Family Wines. Med belimi sladkimi vini je slavila ranina letnika 1990 kleti Radgonske gorice. Pri rdečih suhih vinih, mlajših od treh let, je zmagal cabernet sauvignon letnika 2023 vina Kavrečič, med starejšimi rdečimi vini pa syrah krasno letnika 2022 vinske kleti Goriška brda, ob kateri je bil razglašen tudi sošampion, merlot letnika 2022 posestva Ferjančič. V kategoriji teran priznanega tradicionalnega poimenovanja je bil najboljši izbrani teran letnika 2022 Vinakras Sežana.
Ocenjevanje je potekalo v petih strokovnih komisijah, delo pa je vodilo več predsednikov in ena predsednica komisije. Erjavec je opozoril na dolgo tradicijo ocenjevanja, ki sega v leto 1975, ter poudaril, da gre za najstarejše tovrstno ocenjevanje vin v Evropi in svetu. Po njegovih besedah je ta tradicija pomembno prispevala k dvigu kakovosti vin, razvoju vinske kulture ter spodbujanju tekmovalnosti med vinogradniki in vinarji. Dodana vrednost ocenjevanja je tudi širitev projekta po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo, saj je bilo ocenjevanje odprto tudi za sosednje regije in države. Vinogradništvo in vinarstvo se sicer po Erjavčevih besedah soočata z velikimi izzivi, kot so podnebne spremembe, konkurenca na trgih in pomanjkanje delovne sile, je pa želel izpostaviti predvsem pozitivne vidike in razvojno vlogo panoge.
Vsi šampioni, peneča vina (klasična metoda): Zlata radgonska penina „Ciconia“, Radgonske gorice; peneča vina (Charmat metoda): Jeruzalem Ormož Sec, Puklavec Family Wines; Cviček PTP Cviček PTP, 2025, Hiša vina Grabnar; Bela mirna vina, suha 2025: RebUla Ula, Vinska klet Goriška Brda; Zeleni silvanec: Vina Krampač, Egon Krampač, Lendava; Bela mirna vina, starejša od 2024; Charonnay 1909, 2023, Kmetijska zadruga Metlika; Mirna vina aromatičnih sort, suha: Sauvignon, 2025, Vino Falot, Valdhuber Janez&Sabina, Svečina; Mirna vina aromatičnih sort, polsladka: Estate Selection Rumeni muškat, 2025, Puklavec Family Wines; Bela mirna vina – sladka + mirna vina aromatičnih sort – sladka: Radgonska ranina 1990, Radgonske gorice Gornja Radgona; Rdeča suha vina, mlajša od treh let: Cabernet Sauvignon 2023, Vina Kavrečič; Rdeča suha vina starejša od treh let: Krasno syrah, 2022, Vinska klet Goriška Brda, in Merlot, 2022, Posestvo Ferjančič; Rdeča vina Teran PTP: Izbrani teran PTP La Marie 2022, Vinakras Sežana.
Podelili so tudi posebna priznanja – Prvaki Vinsko turistične ceste, kjer se naziv podeljuje vinom, ki so izpolnila naslednje pogoje: dosežena vsaj zlata medalja, koncentracija reducirajočega sladkorja do 25 g/l, ne glede na barvo in letnik, najmanj 15 vzorcev iz posamezne VTC in najmanj 3 vinogradniki iz posamezne VTC. Priznanja so prijeli VTC 2 Vipavska vinska turistična cesta: Modri pinot- barique Vina Benčina 2018; VTC 2 Vipavska vinska turistična cesta: Sauvignon Vina Benčina 2023, VTC 3 Kraška vinska turistična cesta: Izbrani Teran PTP Elite 2: Vinakras Sežana 2024; VTC 3 Kraška vinska turistična cesta: Vitovska La Marie Vinakras Sežana. Nagrado Stanka Čurina je prejel vinar za vino, ki je na rednem ocenjevanju doseglo najvišjo oceno: Jeruzalem Ormož Spätlese Edition 2 Welschriesling 1993, Puklavec Family Wines, ki je osvojil neverjetnih in maksimalnih 100,00 točk. Naziv Vinar leta za tekoče leto prejme vinar oz. vinska klet, ki na ocenjevanju pridobi za 5 vzorcev vina v 3 različnih kategorijah največje število točk. Sodelujejo lahko le vina iz Slovenije, ki so prvič ocenjena v Gornji Radgoni. Upoštevajo se vina iz kategorij Suho belo vino, Suho vino (rdečkasto, rdeče), Polsuho vino (belo, rdečkasto, rdeče), Polsladko vino (belo, rdečkasto, rdeče), Sladko vino (belo, rdečkasto, rdeče), Peneče vino in Posebno vino (naravno sladko desertno, aromatizirano, alkoholizirano, likersko vino). Vinar leta bo razglašen na svečani podelitvi na sejmu AGRA v torek, 25. avgusta 2026.
Komentar predsednika ocenjevanja Vino Slovenija 2026 Boštjana Zidarja: »Vsako ocenjevanje vin prinese zgodbo svojega letnika, svojega okolja in predvsem ljudi, ki z veliko predanostjo skrbijo za trto in vino. Tudi letošnje 52. ocenjevanje Vino Slovenija Gornja Radgona je pokazalo, da slovenski vinogradniki in vinarji kljub številnim izzivom ustvarjajo vina, ki navdušujejo s svojo kakovostjo, značajem in pristnostjo. Med ocenjenimi vzorci so prevladovala bela mirna suha vina, sledila so rdeča suha in peneča vina. Veseli me, da so se odlično predstavila tudi vina z označbo priznanega tradicionalnega poimenovanja zlasti Teran PTP in Cviček PTP, ki tako ostajata pomembna nosilca naše vinske identitete. Posebno pozornost so pritegnile tudi bele aromatične sorte, ki s svojo izraznostjo in eleganco potrjujejo bogastvo slovenskih vinorodnih dežel. Veseli me tudi kakovost vin, pridelanih po načelih ekološkega vinogradništva. Bio vina postajajo vse pomembnejši del slovenske vinske ponudbe in se iz leta v leto uspešneje uveljavljajo na trgu. Letošnji rezultati potrjujejo, da lahko ekološka pridelava ob spoštovanju naravnih danosti dosega najvišje kakovostne standarde ter predstavlja pomembno razvojno smer slovenskega vinarstva. Kot predsednik ocenjevalne komisije sem ponosen na visoko kakovost vinskih vzorcev, ki smo ji bili priča. V vsakem vrhunskem vinu se zrcalijo znanje, potrpežljivost in spoštovanje do narave. Prav zato dosežena priznanja niso le nagrada za posamezno vino, temveč priznanje ljudem, ki stojijo za njim. Iskreno čestitam vsem sodelujočim pridelovalcem, še posebej prejemnikom šampionskih naslovov in drugih najvišjih priznanj. Njihovi uspehi dokazujejo, da slovensko vino samozavestno stopa ob bok najboljšim. Hkrati pa želim spodbuditi tudi vse tiste, ki jim letos morda ni uspelo poseči po najvišjih odličjih. Vinogradništvo in vinarstvo sta namreč pot, na kateri se nič ne zgodi čez noč – to je delo let, letnikov in vztrajnosti. A prav v tem ritmu narave se izkušnje, potrpežljivost in ljubezen do trte vedno znova povrnejo z novimi priložnostmi in boljšimi vini. Posebna zahvala gre tudi članom ocenjevalnih komisij za njihovo strokovno, odgovorno in nepristransko delo. S svojim znanjem in predanostjo zagotavljajo verodostojnost ocenjevanja ter ohranjajo njegov visok ugled. Zahvaljujem se tudi Pomurskemu sejmu in organizacijski ekipi, ki že desetletja ustvarjata prostor, kjer se srečujejo kakovost, tradicija in razvoj slovenskega vinarstva. Naj nas letošnji rezultati opomnijo, da je prihodnost slovenskega vina v njegovi raznolikosti, pristnosti in ljudeh, ki verjamejo v svoje delo. Prav ti ljudje so največja vrednost naših vinorodnih dežel in najboljše zagotovilo, da bo zgodba slovenskega vina uspešna tudi v prihodnje. Vsem pridelovalcem pa želim mirno in uspešno vinogradniško leto ter lepo, zdravo in obilno trgatev, ki bo nagradila njihov trud in predanost ter v kleteh ustvarila nova vina, na katera bomo lahko ponosni.«
Fotografije: Ludvik Kramberger & O.B.