Na 64. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je potekalo srečanje predstavnikov koordinacije AGRASLOMAK z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko ter ministrom za kmetijstvo Janezom Ciglerjem Kraljem. Srečanja sta se udeležili tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch ter državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec.
AGRASLOMAK povezuje slovenske kmetijske organizacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške ter predstavlja pomemben most med slovenskimi kmeti v domovini in slovenskimi kmetijskimi organizacijami v zamejstvu.
Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj, znanja in dobrih praks ter pogovoru o aktualnih izzivih, s katerimi se sooča kmetijstvo v Sloveniji in sosednjih državah. Posebna pozornost je bila namenjena mladim, njihovemu vključevanju v kmetovanje ter prenosu kmetijskih gospodarstev na mlajše generacije.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je v nagovoru predstavnikom koordinacije AGRASLOMAK poudarila, da ima kmetijstvo v zamejstvu poleg gospodarskega in razvojnega pomena tudi pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske skupnosti. Spomnila je, da so zamejske kmetije tudi v težkih zgodovinskih okoliščinah ostajale prostor, kjer so se ohranjali slovenski jezik, kultura in identiteta.
»Ko govorimo o kmetijstvu, ne govorimo le o njegovem razvoju, podeželju in prihodnosti hrane. V zamejstvu govorimo tudi o prostoru, kjer se s pomočjo naših kmetov ohranjata slovenska beseda in slovenska identiteta. Tudi v časih, ko so bile okoliščine zelo težke, se je na zamejskih kmetijah ohranjala slovenska beseda. Za to vam gre iskrena zahvala – Slovenija vam je za to še kako hvaležna,« je v nagovoru udeležencem srečanja poudarila ministrica.
Povezovanje za prihodnost kmetijstva
Predstavniki sodelujočih organizacij so poudarili pomen tesnega sodelovanja slovenskih kmetijskih organizacij v zamejstvu ter njihovega povezovanja z matično Slovenijo. Vsaka organizacija deluje samostojno v svojem okolju, skupno pa jih povezujejo izmenjava informacij, izkušenj in dobrih praks ter prizadevanja za razvoj slovenskega kmetijstva.
V okviru AGRASLOMAK sodelujejo Kmečka zveza Trst, Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov, Razvojna agencija Slovenska krajina ter Kmečka izobraževalna skupnost Gorski Kotar.
Ministrica Lep Šimenko je v nagovoru izpostavila tudi pionirsko vlogo AGRASLOMAK pri povezovanju slovenskih organizacij iz sosednjih držav. Poudarila je, da je bila prav kmetijska koordinacija med prvimi tovrstnimi oblikami povezovanja ter da so po njenem zgledu nastale tudi koordinacije na drugih področjih, med drugim na gospodarskem, športnem in kulturnem.
»AGRASLOMAK je oral ledino in postal dober zgled tudi za druge oblike povezovanja. Želim si, da dobi nov zagon, predvsem pa, da v svoje vrste pritegne čim več mladih in da skupaj nadaljujemo to dobro zgodbo,« je še dejala ministrica.
Sogovorniki so izpostavili, da je prihodnost kmetijstva v veliki meri odvisna od tega, ali bo mladim omogočeno, da v kmetovanju prepoznajo perspektivo in možnost za kakovostno življenje ter delo na podeželju. Pri tem so pomembni ustrezni pogoji za prevzem kmetijskih gospodarstev, dostop do znanja in podpornega okolja ter povezovanje med kmeti in institucijami.
Posebno mesto ima pri tem položaj mladih zamejskih Slovencev, ki svojo prihodnost gradijo v kmetijstvu. Njihovo vključevanje je pomembno tako za nadaljnji razvoj podeželja kot za ohranjanje slovenskega prostora, jezika, kulture in identitete v zamejstvu.
AGRASLOMAK kot most med Slovenijo in zamejstvom
Srečanje na sejmu AGRA je potrdilo pomen sodelovanja med slovenskimi kmetijskimi organizacijami prek državnih meja. AGRASLOMAK s povezovanjem organizacij iz različnih okolij omogoča pretok znanja, izkušenj in dobrih praks ter krepi vezi med slovenskimi kmeti v domovini in zamejstvu.
Takšna srečanja so pomembna tudi za skupno iskanje odgovorov na izzive, s katerimi se sooča sodobno kmetijstvo, ter za oblikovanje pogojev, v katerih bodo lahko mlajše generacije prevzele odgovornost za prihodnost kmetijskih gospodarstev in podeželja.
Povezovanje slovenskega kmetijstva prek meja tako ni pomembno le za razvoj kmetijstva in podeželja, temveč tudi za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete ter živosti slovenskih skupnosti v sosednjih državah.
