Skip to content

Pol milijarde ljudi bo kmalu ogroženo od lakote

Panvita, največji pridelovalec hrane, bo svoje krušno žito v celoti namenila nadaljnji domači predelavi, s čem želi v Sloveniji omiliti krizo

Potem, ko nas je vsaj začasno zapustila „covid-19 kriza“, in nam težave povzroča predvsem kriza povezana z vojno v Ukrajini, je včerajšnji dogodek »Žetev pšenice« v družbi Panivita v Prekmurju imel še poseben pomen v luči dogajanja v žitnici Evrope Ukrajini. Zagotavljanje oskrbe s pšenico in drugimi žiti je danes, v luči prehranske varnosti in samooskrbe, eden izmed ključnih izzivov tako Slovenije, kot celotne Evrope. Panvita, kot prva in največja vertikalna veriga podjetij v slovenski živilsko-predelovalni industriji, ki je prvi teden julija že požela tretjino pšenice, katero bo v celoti namenila nadaljnji domači predelavi. Prav tako bo vso dodatno odkupljeno pšenico v celoti namenila potrebam slovenske živilsko-predelovalne industrije.

Kot je na srečanju z novinarji v Kmetijskem centru Lipovci povedal Branko Virag, član uprave Skupine Panvita, direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri GZS, obeti na področju krušnih žit nikakor niso rožnati. Ob tem iz kmetijskega ministrstva ni ustreznega odziva, saj kmetje pričakujejo, da jim bo vlada čim prej predstavila izhodišča ob napovedanem ukrepu odkupa slovenske pšenice. Trenutno ne vedo, kako se bodo oblikovale cene ter ali bo pšenico odkupovala država ali tržni odkupovalci in bodo potem dobili kakšen dodatek, so na dogodku Žetev pšenice povedali predstavniki Panvite in njihovi kooperanti. Tudi zaradi tega je Branko Virag opozoril, da so v negotovosti, ker ne vedo podrobnosti o odkupu, ki ga načrtuje vlada. Prehranska varnost bo zelo pomembna in jasno je, da moramo vsi skrbeti za to. Hrana se bo še dražila, poceni hrane kot pred letom ne bo več in vsaj leto dni, do nove žetve, bo trajal cikel visokih cen za potrošnika, je posvaril Virag, ki je opozoril tudi na globalno prehransko varnostjo, kjer da bo vsaj pol milijarde ljudi lačnih.

Skupina Panvita, ki se uvršča med vodilne slovenske proizvajalce varne, kakovostne in okusne hrane, je pričela z žetvijo pšenice. Letošnja sezona bo, zaradi nedavnega vročega in sušnega obdobja, verjetno bolj okrnjena, kot so to pričakovali v Panviti. »Na vremenske razmere žal ne moremo vplivati. Suša, toča in druge neprijetnosti so realnost, s katero se soočamo vsi v kmetijskem sektorju,« je ob žetvi povedal Branko Virag, član uprave Skupine Panvita, direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri GZS. Letošnja letina pšenice, ter tudi drugih žit, bo zaradi vremenskih razmer, slabša od pričakovane. Je pa zadovoljen, da so s partnerskimi kmetijami dosegli dogovor o odkupu pšenice. »V Panviti se zavedamo pomembnosti prehranske varnosti in samooskrbe, zato zagotavljamo, da bo vsa pšenica, ki jo bomo v Panviti sami pridelali, kot tudi tista, ki jo bomo odkupili od kmetov, ostala v Sloveniji,« izpostavlja Virag. »Še posebej v današnjih časih, v luči razmer v Ukrajini, ki vplivajo domala na celotno evropsko in svetovno pridelavo pšenice, je pomembno zavedanje o prehranski varnosti in samooksrbi, kar v Panviti že vseskozi poudarjamo,« dodaja Virag. V Sloveniji pridelamo okoli 90 odstotkov vseh žit za svoje potrebe, pri krušnih žitih, kamor spada tudi pšenica, pa smo 60 odstotno samooskrbni.

Letošnja letina pšenice po besedah Viraga ni najboljša. »Še pred kakšnimi dvemi meseci smo pričakovali dobro letino, vendar je vroče in suho vreme naredilo svoje. Letina je manjša, kot smo načrtovali, prav tako je kakovost nižja od pričakovanj,« glede kakovosti in količine izpostavlja Virag. Kakovost in količina ter razmere v Ukrajini, žitnici Evrope, pa seveda vplivajo na letošnjo odkupno ceno, ki je letos približno dvakrat višja kot v lanskem letu. »Nihče ni imun na podražitve, ki vplivajo na cene po celotni prehranski verigi, od cen energentov in elektrike do podražitev vhodnih surovin in fitofarmacevtskih sredstev. Tako kot kmetje, tudi kmetijski in živilski sektor, podjetja, pričakujemo odziv države. Vedeti moramo, da so kmetijska in živilska podjetja ključni steber slovenskega agroživilskega sektorja in poizvedemo več kot polovico komercialnih pridelkov,« Virag opiše vlogo in pomen kmetijskih in živilskih podjetij za slovensko samooskrbo.

»S Panvito smo letos brez težav dosegli dogovor o pridelavi in odkupu pšenice, s katerim smo zadovoljni. Predvsem pa smo zadovoljni s partnerskim odnosom, ki ga imamo s Panvito. Oni pomagajo nam, mi pomagamo njim. Stabilno in dolgoročno partnerstvo ter s tem varnost je danes še toliko bolj pomembna,« poudarjata Tomaž Nemec in Tončka Berden, kmetovalca iz okolice Bukovnice in Turnišča, ki s Panvito sodelujeta že vrsto let. »Situacija ni rožnata. Vendar menim, da lahko vsi v žitni verigi, s tvornim in konstruktivnim ravnanjem, ohranimo žitno verigo, ki smo jo zagnali leta 2010 in s tem povezali domače pridelovalce žit ter mlinarje in peke, nepretrgano. Pri tem bo seveda potrebna tudi intervencija države. Vsaka kriza slej kot prej mine. Ne pravim da bo lahko, sem pa prepričan, da je ohranitev žitne verige nujna za nadaljnjo krepitev prehranske varnosti v Sloveniji,« zaključuje Virag.

Zato bi po njegovem morala Vlada RS čim prej odločiti o tem, kako in kaj bo z domačo pšenico, čeprav v Sloveniji naj ne bi bili med lažnimi in tistimi, kjer primanjkuje kruha. Letos je v Sloveniji s pšenico sicer zasejanih dobrih 28.000 hektarjev površin, kar je nekaj manj kot v preteklih letih. Na teh površinah bi lahko pridelali od 140.000 do 150.000 ton pšenice, kar bi pomenilo 80- do 90-odstotno pokritje domačih potreb. Ker pa vse pšenice ne porabimo za kruh, smo 60-odstotno samooskrbni. Po Viragovi oceni bo pridelek pšenice količinsko nekaj manjši od povprečja zadnjih let, za kakovost pa upa, da ne bo veliko nižja. Glede na pričakovanja v maju, ko je pšenici dobro kazalo, pa bo pridelek nižji za okoli 15 odstotkov, saj ga je zmanjšal toplotni udar v zadnjih dobrih treh tednih.

Družba Panvita obdeluje 1200 hektarjev svojih površin, približno toliko tudi njeni kooperanti. Skupaj je to okoli 12 odstotkov slovenske pridelave pšenice. Virag je poudaril, da vsa pšenica, pridelana na njihovih in poljih pogodbenih pridelovalcev, konča v njihovih silosih in je namenjena slovenskemu trgu, in to že več kot deset let. Da bi morala pšenica ostati doma, so prepričani tudi kooperanti. Tončka Berden iz Turnišča in Tomaž Nemec iz Bukovnice sta povedala, da sta zadovoljna s sodelovanjem s Panvito, ne pa z državo, ker da bi morala biti odkupna cena znana vsaj dva tedna pred žetvijo. Berdenova pravi, da glede na velike podražitve surovin, za katere so plačali od 240 do 250 evrov po toni, pričakujejo najmanj 400 evrov, 300 evrov pa bi želeli za krmno pšenico. Nemec pa je dodal ugotovitev, da se od kmetov sedaj pričakuje solidarnost, potem ko so se prejšnja leta vsi izgovarjali na borzo in jim zbijali ceno pridelka. Država bi morala po njegovem odkupiti pšenico po višjih cenah kot konkurenca, s čimer bi najbolj spodbujala kmeta.

O Skupini Panvita

Skupina Panvita je največja veriga podjetij v slovenski živilsko-predelovalni industriji, ki obvladuje varno in kakovostno pridelavo in predelavo hrane v celotni proizvodni verigi od njive do mize. Združuje 11 podjetij, katerih dejavnost zajema proizvodnjo krme, poljedelstvo, perutninarstvo, rejo prašičev, veterinarstvo, proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov, vinogradništvo, ekologijo in energetiko. Vertikalno integrirana proizvodnja hrane temelji na sledljivosti, nadzoru ter zagotavljanju stalne kakovosti v celotni proizvodni verigi. Sonaravno pridelana hrana, certificirani in nadzorovani proizvodni procesi ter upoštevanje zgodovinskih izkušenj so temeljna značilnost poslovanja, s katero gradijo zaupanje potrošnikov na domačem trgu in trgih evropskih držav.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: