Ministrica Pivec na obisku v največji pekarni Žita v Mariboru
»Pozdravljamo dosedanje vladne zakonske pakete za blažitev posledic korona ukrepov ob epidemiji. Ti so našemu podjetju delno pomagali prebroditi to obdobje na področju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pokrivanja bolniških nadomestil do 30 dni in refundacije kriznega dodatka invalidom. Prav tako tudi ukrep financiranja skrajšanega delovnega časa v sklopu 3. protikorona paketa. Vendar imamo kot podjetje in panoga še veliko izzivov in pri njih pričakujemo posluh, tako pri vključitvi razvojno in izvozno usmerjene pekarske panoge, kot pomembnega člena v prehrambni in samooskrbni verigi v prihodnjo strategijo razvoja kmetijstva, kot pri podpori ministrstva s sredstvi za promocijo v pekarstvu, ter tudi pri vsaj delni nadomestitvi stroškov za zdravstveno zaščito, transport delavcev in podobnih nastalih stroških, ki smo jih bili deležni v panogi v času epidemije,« je ob današnjem obisku ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec v Žitovi proizvodnji na lokaciji v Mariboru izpostavil direktor Skupine Žito in predsednik sekcije za pekarstvo pri GZS Janez Bojc.
Bojc je med drugim ministrici predstavil potek dela v proizvodnih enotah Žita (teh je kar 16 po celi Sloveniji), kjer delo v času epidemije ni zastalo, temveč je v njih ves čas več kot 1.000 Žitovih zaposlenih skrbelo za nemoteno oskrbo slovenskega trga z osnovnimi prehrambnimi izdelki. Kljub temu, da je v tem času cena surovin naraščala, prav tako transportni stroški, v Žitu cen živilom niso dvigovali.
Ministrica dr. Aleksandra Pivec je ob robu obiska izpostavila, da so v teh izrednih razmerah, v katerih so bili pogoji dela posebej zahtevni, zaposleni v pekarski industriji, na čelu s podjetjem Žito kot največjim podjetjem v panogi, odigrali pomembno vlogo v času ukrepov, saj je bila oskrba prebivalcev z osnovnimi živili v trgovinah ves čas nemotena. »Delo v večih izmenah, prilagoditve proizvodnje potrebam in zagotavljanje nemotene oskrbe ravno v teh razmerah kaže na strateški pomen pekarskega sektorja znotraj slovenske agroživilske panoge in tako ga je potrebno tudi obravnavati. Kot inovativna, konkurenčna, razvojno usmerjena veja prehrambne industrije, ki uspešno prodira tudi na tuje trge, ima pomemben multiplikativen učinek tudi na kmetijstvo, zato je prav, da ji na ministrstvu in v vladi prisluhnemo tudi v sklopu tretjega zakonodajnega paketa za blažitev posledic korona ukrepov. Samozadostnost in skrb za samooskrbo sta kot postulata pomembno dodatno vzniknila ravno v času korona ukrepov, pri čemer sta se prehrambna in v njej pekarska dejavnost pokazali kot pomemben most med kmetijskimi ukrepi in razmislekom o podpori proizvodnje v tej panogi v prihodnje,« je še dejala ministrica. Ob tem je dodala, da MKGP spodbuja vzpostavitev sheme kakovosti IK (Izbrana kakovost), s katero bo lahko ministrstvo izvajalo promocijske aktivnosti tudi za pekarski sektor. Dodala je tudi, da tudi podjetja v sektorju pekarstva lahko koristijo vse ukrepe za pomoč gospodarstvu iz prvega in drugega paketa pomoči kot posledica epidemije COVID-19.
V 8-ih Žitovih pekarnah po Sloveniji letno spečejo 24.000 ton kruha in 7.000 ton pekovskih izdelkov. Pred kriznimi razmerami in epidemijo so dnevno do kupcev pripeljali nekaj več kot 100 ton svežih, najkakovostnejših pekarskih proizvodov, ki jih Žitovi peki naredijo večinoma ročno.
Prodaja javnim porabnikom in gastro kupcem (HORECA) predstavlja pomemben, skoraj petinski delež skupne prodaje v Žitu/Podravka Slovenija. Ob zaprtju šol, vrtcev in hotelov ter restavracij in menz so bila vsa ta naročila v celoti odpovedana. Tako so v Žitu v času izrednih razmer zaradi koronavirusa dobavili kar 50% manj svežega kruha in peciva kot v istem obdobju lani.
»V Žitu smo se tej situaciji delno prilagodili tudi tako, da smo na trg lansirali našenajbolj priljubljene in prepoznavne kruhe (Jelenovega temnega in belega, Stoletnega in Hribovca) v pakirani obliki, ovite v zaščitno folijo, s čimer kupcem omogočamo nekoliko daljše shranjevanje kruha doma in dodatno svežino več dni. Na police trgovin v Sloveniji prihajamo tudi z novo linijo brezglutenskih kruhov BeFree,ki so spečeni na prodajnem mestu v posebni embalaži in so tako zaščiteni pred vsemi vplivi iz okolja ter hkrati kar najbolj sveži. Svoje najboljše pekovske izdelke pa bomo že konec maja ponudili v zamrznjeni obliki. Kupci bodo zamrznjen Žitov kruh kupili v trgovini, ga doma dopekli v pečici in v nekaj minutah imeli na svojih mizah pravkar pečen svež Žitov kruh. Vrhunsko kakovost naših pekovskih izdelkov zagotavljamo z več kot 70-letno tradicijo in številnimi prejetimi odličji in priznanji,« je pojasnil Rok Cankar, direktor marketinga za pekarstvo v Žitu.
»Navkljub številnim prilagoditvam v proizvodnji, velikim naporom in zakonskim ukrepom v času krize zaradi epidemije, padcu prodaje pri svežem programu ne moremo zlahka sami kljubovati, zato pričakujemo podporo in partnerstvo države pri promociji porabe svežih pekovskih izdelkov in vsaj delni povrnitvi nastalih dodatnih stroškov v času epidemije«, je še povedal Janez Bojc.
