Turizem v Pomurju lani zabeležil več kot 30-odstotni padec
Mnoge dejavnosti, in mnogi posamezniki, smo v zadnjem letu dni, od lanskega marca naprej, veliko izgubili, med tistimi, ki jih je koronavirus še posebej prizadel, pa sta gotovo turizem in gostinstvo, ki sta med paradnima konjema pomurskega gospodarstva. Leto 2020 se je sicer za pomurski turizem začelo zelo vzpodbudno, saj so vsi kazalniki turističnih prihodov napovedovali rekordno leto. Epidemija koronavirusa pa je vse obrnila na glavo. Zaradi ustavitve dejavnosti so v regiji tako pri prihodih turistov kot pri nočitvah zabeležili več kot 30-odstotni padec. Kot je za STA povedal predsednik Pomurske turistične zveze Uroš Kamenšek, so lani pričakovali nadaljnjo 10-odstotno rast, potem pa je epidemija praktično čez noč zaustavila vse dejavnosti, povezane s turizmom, in pustila velike posledice.
Po podatkih Pomurske turistične zveze so v letu 2019 v Pomurju zabeležili malce več kot 345.000 prihodov turistov, kar je bilo 10 odstotkov več kot leto prej. Turisti so v letu 2019 ustvarili 1,073 milijona nočitev, tako je bil dosežen zadani cilj iz preteklih let, preseči milijon nočitev.Lani pa je turizem utrpel strm padec, saj so zabeležili manj kot 218.000 prihodov turistov, kar je 37 odstotkov manj kot leta 2018. Za 32 odstotkov manj je bilo tudi nočitev, zabeležili so jih okrog 728.300.
Kot je povedal Kamenšek, trenutne številke kažejo, da je turizem v Pomurju glede na število nočitev padel na raven iz leta 2013 oziroma 2014. Vsem ponudnikom turističnih storitev tako sedaj predstavlja velik izziv iskanje rešitve, da bi se vrnili na stara pota. Podobno kot drugod po državi se je lani močno spremenilo tudi razmerje med domačimi in tujimi gosti. V prejšnjih letih je bilo v Pomurju okrog 54 odstotkov domačih gostov, ostalo so bili tuji. Lani pa so zabeležili kar 84 odstotkov domačih gostov. Tuji gostje, ki so lani obiskali Pomurje, pa prihajajo iz držav, ki že tradicionalno pogosteje obiskujejo severovzhodni konec Slovenije in sicer iz sosednje Avstrije, Nemčije in Češke.
Kamenšek je izpostavil tudi težak položaj turističnih vodnikov, ki so prav tako čez noč ostali brez dela. Kot pravi, se trudijo in iščejo nove rešitve. Turistične produkte in turistična vodenja bodo morali prilagoditi novim razmeram, se usmeriti v individualne zgodbe in v zgodbe, ki bodo temeljile na aktivnostih na prostem oziroma v naravi.
