Stalnica sredi spreminjajočih se in vse zahtevnejših okoliščin kmetijske pridelave
Jutri, v soboto, 20. avgusta 2022, ob 10. uri se bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor udeležil odprtja jubilejnega 60. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, na katerem bo slavnostni govornik. Ob tej priložnosti bo Pomurskemu sejmu vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije za 60 let uspešnega prirejanja mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki spodbuja odličnost, povezovanje in mednarodno sodelovanje v kmetijstvu in živilstvu ter razvoj slovenskega podeželja. Predsednik republike si bo nato sejem ogledal v spremstvu ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko. Po ogledu sejma, med katerim bodo visoki gostje v vzorčnih nasadih posadili tudi drevo češnjo v čast državi partnerici sejma Japonski. Da se pridružite praznovanju 60. rojstnega sejemskega dne v Gornji Radgoni, vas vabi tudi bogat program dogajanja.
V času, ko se kmetijstvo sooča z vse zahtevnejšimi in spreminjajočimi se okoliščinami kmetijske pridelave, povezanimi z ujmami, višanjem stroškov, pritiski na cene hrane in zahtevami potrošnikov, je sejem Agra že 60 let konec avgusta stalnica v tem delu Evrope. Sejem Agra, ki je že polnih šest desetletij praznik zemlje, stroke, posla in srca, bo na razstavišču v Gornji Radgoni na ogled od 20. do 25. avgusta. Ob razstavah in predstavitvah, ki so jih pri Pomurskem sejmu opisali z besedami “sveži poudarki in tradicionalna kakovost”, so sejemsko dogajanje tudi letos sooblikovale vodilne vladne, strokovne in stanovske organizacije na čelu z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Te bodo z različnimi dogodki osvetljevale vidike aktualnih tem in perečih vprašanj kmetijstva in živilstva. Slovensko kmetijstvo, katerega okvire za prihodnja leta postavlja tudi dopolnjeni strateški načrt skupne kmetijske politike, ki ga bodo predstavili na Agri, se trenutno sooča z eno najhujših suš po letu 2003, ko je bila škoda po suši največja v zadnjih 20 letih; takrat je bila ocenjena na 121,5 milijona evrov.
Suša je letos prizadela praktično vse posevke po celotni državi, zbiranje podatkov o škodi pa je že steklo. Suša bo oklestila ves pridelek, največji pa bo po prvih ocenah primanjkljaj v pridelavi koruze in travinja, kar bodo najbolj občutili živinorejci, ki bodo morali zmanjšati stalež živine. Pričakovati je nadaljnjo rast cen mesa. Da se bo to zgodilo zaradi visokih stroškov, je ta teden že napovedal tudi direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Po zadnjih, julijskih podatkih statističnega urada so se sicer cene hrane pri nas v zadnjem letu dni zvišale za 13,5 odstotka. O teh in drugih aktualnih temam slovenskega kmetijstva in živilske industrije bodo govorili tudi na številnih dogodkih v Gornji Radgoni. Kmetijsko ministrstvo bo med drugim v sodelovanju z javno agencijo za varstvo konkurence in varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano v ponedeljek pripravilo posvet o stanju v verigi preskrbe s hrano, isti dan pa tudi posvet o aktualnem dopolnjenem strateškem načrt skupne kmetijske politike 2023-2027. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza lastnikov gozdov Slovenije med drugim v nedeljo organizirata okroglo mizo o tem, kakšen gozd bomo predali naslednjim generacijam, na njej pa bodo predstavili težave z divjadjo in pomlajevanjem gozda.
V povezavi z ujmami Sindikat kmetov Slovenije v nedeljo pripravlja okroglo mizo o letalski protitočno zaščiti, KGZS pa v ponedeljek predavanje o namakanju kot nuji za obstoj slovenskega kmetijstva. V povezavi z namakanjem v sredo posvet organizira tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v sodelovanju s civilno iniciativo Ekoci. Problematiko invazivnih rastlin bo osvetljevalo Društvo za permakulturo Slovenije, ki na sejmu pripravlja še več drugih pogovorov in predstavitev, Gozdarski inštitut Slovenije pa pripravlja dogodek o doseganju podnebnih ciljev EU v sektorju rabe zemljišč in gozdarstvu. V torek bo med drugim potekal Sadjarski posvet 2022, ki ga organizira Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Geološki zavod Slovenije pa organizira dogodek o možnostih rabe geotermalne vode v kmetijstvu v Sloveniji.
Obiskovalci sejma bodo lahko prisluhnili predstavitvi analize trga z ekološkimi živili v Sloveniji, ki jo v torek organizira kmetijsko ministrstvo, ki ta dan pripravlja tudi okroglo mizo, na kateri bodo govorili o izzivih in priložnostih na področju zmanjševanja izgub hrane. Kako prihodnost kmetijstva na Slovenskem vidijo, bodo na sejmu z različnimi predstavitvami sporočali Zveza slovenske podeželske mladine, pa tudi konzorcij biotehniških šol Slovenije. Ta v torek pripravlja okroglo mizo z naslovom Hrana in evropsko leto mladih na podeželju – šole pripravljajo mlade prevzemnike. Zadnji dan sejma, v četrtek, pa več organizatorjev pripravlja tudi srečanje mladih strokovnjakov s področja kmetijstva in živilstva. Zadružna zveza Slovenije bo na Agri med drugim predstavila sicer junija javnosti predstavljeno razstavo o zadružništvu na Slovenskem, ki so jo v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino pripravili ob praznovanju 150-letnice organiziranega zadružništva na Slovenskem in 50-letnice ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije.
Sicer pa sejem, na katerem se bo predstavilo 1750 razstavljavcev iz 31 držav, tudi letos prinaša predstavitve sodobne mehanizacije in opreme ter digitalnih rešitev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. Na ogled bodo strokovne razstave živali, s katerimi predstavljajo rejske dosežke, sonaravne prakse pa si bodo obiskovalci lahko ogledali na sejemskih vrtovih. Vzorčne nasade so vzgojili na kar 15.300 kvadratnih metrih površin. Država partnerica sejma Agra je letos Japonska, tako da se obetajo predstavitve naprednih sistemov avtomatizacije v kmetijstvu. Sicer pa bodo vsebinski poudarki sejma na evropskem letu mladih in mednarodnem letu ribištva in ribogojstva. Seveda v Gornji Radgoni v naslednjih šest dni ne bo manjkalo nič, kar nas povezuje s kmetijstvom, gozdarstvom in prehrano, tudi zabave in drugih spremljevalnih vsebin ne bo manjkalo.
