Kaj pravi zgodovina vinogradništva in vinarstva pred 50. jubilejnem ocenjevanju „Vino Slovenija – Gornja Radgona 2024“
V ponedeljek, 8. julija ob 9.00 uri bo v hali B Pomurskega sejma v Gornji Radgoni odprtje jubilejnega, 50. ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona. Prijetno in veselo bo, saj bodo številne ocenjevalce, vinoljube in goste, nagovorili Boštjan Zidar, predsednik ocenjevanja, Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma in Sanja Ferjančič, Vinska kraljica Slovenije 2024. Na cimbale pa bo zaigral Andi Sobočan… Strokovne komisije bodo v štirih dnevih ocenile na stotine vrhunski vin iz Slovenije in tujine. Izdelke na mednarodnem ocenjevanju kakovosti vina namreč ocenjujejo strokovne, neodvisne komisije certificiranih in izkušenih preizkuševalcev. Ocenjevalci prihajajo iz fakultet biotehniške usmeritve, vinarstva, inštitutov za kakovost ipd. Pogoj je, da imajo za ocenjevanje opravljena dodatna usposabljanja, so pridobili ustrezne certifikate in imajo dobre, tudi mednarodne reference.
Radgonsko območje sicer ima izjemno bogato vinsko – vinogradniško tradicijo in zgodovino. In če tudi zanemarimo „novejšo zgodovino“, da so prav v Gornji Radgoni pred več kot 170 leti, kot prvi na našem ozemlju začeli polniti penine po klasični metodi, nikakor ne moremo prezreti, da sta Gornja Radgona in njena okolica dom najboljše trte in najžlahtnejših vin od rimskih časov dalje. Z izkušnjami pridelave je skozi stoletja rastla tudi živahna trgovina z vinom. Že 21. januarja 1320, so radgonski meščani od vojvode Friderika pridobili poseben privilegij tovorjenja vina brez carine in mitnine po vsej Štajerski in Avstriji. Kot posest deželnega vojvode je Radgona ohranila tržne privilegije v trgovini z vinom skozi ves srednji vek. Ta tradicija je bila močno prisotna tudi v drugi polovici 19. stoletja. Septembra 1877 je bila v Gornji Radgoni velika kmetijska razstava kmetijskih pridelkov, živine in vinogradniške dejavnosti.
Pridelava, nega in trženje vina se je v teh krajih razraščalo tudi v 20. stoletju. Častitljivo vinsko zgodovino je v minulih šestdesetih letih s sejmom in strokovnim ocenjevanjem še zlasti nadgradil Pomurski sejem. Leta 1961 je potekala prva razstava radgonskih vin v zadružni dvorani v Gornji Radgoni. Vina so bila pomemben del sejemske predstavitve leta 1962, na prvi prireditvi pod imenom Pomurski sejem. Ko se je leta 1973 sejmišče preselilo na novo lokacijo, je bilo organizirano prvo neuradno ocenjevanje vin. Kot rojstno leto modernega ocenjevanja štejemo leto 1974, ko je strokovna komisija opravila prvo uradno ocenjevanje. Leta 1996 je začel Pomurski sejem širiti vinsko kulturo in prepoznavnost slovenskih vin tudi s projektom Vinska kraljica Slovenije. Leta 2002 se je slovenskemu ocenjevanju vina pridružilo ocenjevanje vina sorte traminec v konkurenci sosednjih držav Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Leta 2004 je potekalo Odprto državno ocenjevanje vin, ki je imelo do tedaj največje število slovenskih vzorcev, hkrati pa je bilo odprto za vso mednarodno konkurenco. Leta 2006 je bilo prvič podeljeno priznanje Vinar leta. V letu 2007 se je rodila nova blagovna znamka ocenjevanja, odprto državno ocenjevanje Vino Slovenija Gornja Radgona in leta 2010 še odprto državno ocenjevanje BIO vin. Leta 2019 je bila prvič podeljena nagrada Stanka Čurina za najvišje ocenjeno kapljico Vino Slovenija Gornja Radgona in še bi lahko naštevali.
Medalje ocenjevanj, s katerimi vinarji označujejo svoje buteljke v oglaševanju in na trgovskih policah, se vedno znova dokazujejo za odlično promocijsko in tržno sredstvo ter kot nepogrešljivo merilo kakovosti za same proizvajalce in za ljubitelji vin. Največji pomen imajo v regiji, ki obsega Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo, Madžarsko in države, ki so nastale na območju bivše Jugoslavije. Vse bolj pa se njihov sloves sočasno s prodajo odličnih nagrajenih vin širi tudi širše v Evropo in svet.
Priznanja in medalje Vino Slovenija prinesejo nagrajencu objektiven dokaz kakovosti, mu prinašajo večjo prepoznavnost blagovne znamke, zaupanje kupcev in konkretne tržne učinke. Ocene strokovnih, neodvisnih komisij certificiranih in izkušenih enologov pomenijo tako potrditev tradicionalne odličnosti, kot tudi preizkus kakovosti sodobnih pristopov k vinogradništvu in kletarjenju, in so kot take tudi zanesljiva strokovna usmeritev za nadaljnjo pridelavo in predelavo.
Najbolje ocenjeni izdelki so nagrajeni z velikimi zlatimi, zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami ter šampionskimi naslovi. Med posebna priznanja sodijo Prvaki vinsko turističnih cest, Nagrada Stanka Čurina in Vinar leta. To priznanje prejme vinar oz. vinska klet, ki na ocenjevanju pridobi za 5 vzorcev vina v 3 različnih kategorijah največje število točk. Strokovne komisije ocenjujejo vina iz kategorij Suho belo vino, Suho vino (rdečkasto, rdeče), Polsuho vino (belo, rdečkasto, rdeče), Polsladko vino (belo, rdečkasto, rdeče), Sladko vino (belo, rdečkasto, rdeče), Peneče vino in Posebno vino (naravno sladko desertno, aromatizirano, alkoholizirano, likersko vino). Pomurski sejem, ki je organizator prestižnega vinskega ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona je tudi član v UENFW – Union of European national football teams of winemakers. Ta je zavezana temeljnim vrednotam Evropske unije in svetovnega prijateljstva na podlagi kulturnih vrednot vina, nogometa in izobraževanja. Zasledujoč skupno poslanstvo je bilo v letu 2023 v sklopu ocenjevanja Vino Slovenija prvič organizirano tudi vinsko tekmovanje VinoEuro. Pomurski sejem ne širi vinske kulture le z ocenjevanjem Vino Slovenija Gornja Radgona in s predstavitvijo vinogradništva in vinarstva na sejmu AGRA. Od leta 1996 skrbi za promocijo slovenskega vinogradništva, turizma in kulturne dediščine tudi z institucijo Vinska kraljica Slovenije. Pravilnik ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona je skupen plod Pomurskega sejma in nosilnih strokovnih institucij ter se glede na nove svetovne (evropske) trende prilagaja razmeram in trgu. Pri ocenjevanju je zagotovljena popolna anonimnost vzorcev. Ocenjevalci so med sabo prostorsko ločeni, tako, da med njimi ne more biti dogovarjanja. Člani komisij vnašajo rezultate individualno, tablično, poseben program pa jih zbere v skupno oceno. Strokovnjaki senzorično ocenjujejo zunanji izgled vina, njegovo sestavo in barvo, teksturo, vonj in okus. Znotraj posameznih kriterijev ocenjujejo različne lastnosti, različna pa je tudi “težaˮ posameznih lastnosti v skupni oceni. Na osnovi pomanjkljivosti ali prednosti komisija izdelkom odvzema ali dodaja točke skladno s pravilnikom.
Strokovnemu ocenjevanju vin so se pod okriljem Pomurskega sejma, Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA kmalu pridružila tudi druga. Leta 1980 je Pomurski sejem organiziral 1. strokovno ocenjevanje kakovosti mesa in mesnih izdelkov, leto za tem strokovno ocenjevanje kmetijske mehanizacije. V letu 1982 je bila ob sejmu INPAK ponovno oživljena tradicija ocenjevanja Slovenski oskar za embalažo. Leta 1987 se je pričelo strokovno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov. Poleg navedenih organizira danes Pomurski sejem še mednarodno strokovno ocenjevanje sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, vin iz ekološko pridelanega grozdja, tramincev, medu, medenih pijač in medenih izdelkov ter divjačinskih salam.
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA bo v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta 2024 tudi ob svoji. 62. ponovitvi ohranil sloves največjega in najpomembnejšega kmetijsko-živilskega sejma v tem delu Evrope. Z več kot 1700 razstavljavci iz več kot 30-ih sodelujočih držav bo ponujal vrhunsko tehniko, opremo in sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. S strokovnimi razstavami živali bo predstavil vrhunske rejske dosežke in vabil s sonaravnimi praksami in nasveti v sejemske vrtove. Povezoval bo s strokovnimi in stanovskimi srečanji in nazdravil z najboljšimi kmetijskimi pridelki, prehrano in vini poslovno uspešnemu in prijateljskemu druženju. Država partnerica sejma bo Bolgarija. Ob njej in drugih vrhunskih domačih in tujih ponudnikih bodo najvidnejše slovenske državne, gospodarske in strokovne organizacije, na čelu z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavile pogled v prihodnost, inovativne kmetijske in živilske tehnologije, odlične pridelke, prehrano in vina.
Poudarki letošnjega sejma bodo na prehranski varnosti, mladih in inovacijah, digitalizaciji in umetni inteligenci v kmetijstvu, ekološkem in ohranitvenem kmetijstvu, na učinkovitem gospodarjenju z gozdovi, prihodnosti podeželja, podnebnih spremembah in vodnih virih. Velik poudarek bo namenjen avtohtonim slovenskim pasmam domačih živali in avtohtonim sortam kmetijskih rastlin, ki so pomemben vir slovenske samooskrbe in tudi naše prepoznavnosti v svetu.



