Na Pomurskem sejmu so licitirali rekordnih 1440 hlodov, ki jih je pripeljal okrog 200 lastnikov s severovzhoda države; Lansko neurje podvojilo ponudbo hlodov na Pomurskem sejmu
Ne glede na to, da na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni trenutno ne poteka nobena sejemska prireditev, se je na zunanjih prostorih ob Cesti na stadion, v minulih dneh in tednih obrnilo veliko ljudi. Gre predvsem za osebe, tako ali drugače povezane z gozdarstvom in lesarstvom, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz Italije, Avstrije, Nemčije in drugih evropskih držav, kajti z dnevom odprtih vrat, ki je potekal konec minulega tedna, so se zaključile dober mesec dni trajajoče aktivnosti povezane z 2. licitacijo vrednejšega lesa, katero je v partnerstvu s Pomurskim sejmom in Zavodom RS za gozdove, pripravilo podjetje Gozdarstvo Gornja Radgona. Na prostoru sejmišča so zbrali 1.440 kosov (hlodov) lesa v skupni količini okoli 1.290 kubičnih metrov. Večinoma je v ponudbi hrast, sicer pa tudi okoli 20 drugih drevesnih vrst, ki se pojavljajo v gozdovih severovzhoda Slovenije, v Pomurju in Slovenskih goricah ter tja do Haloz. Najprej so do konca februarja potekale ponudbe kupcev, katere so odprli in z zadovoljstvom ugotovili, da je vse, od ponujene količine, do kvalitete lesa bile nad pričakovanji. Res so cene bile nekoliko nižje, kot lani na prvi tovrstni dražbi, čemur je botrovalo lansko neurje in veliko lesa je bilo uničeno.
Kot nam je povedal direktor Gozdarstvo Gornja Radgona Stanko Rojko, ki je zahvalil tudi gozdarjem iz Zavoda RS za gozdove, za korektno in ažurno sodelovanje, je več kot očitno, da je „pomurska licitacija“ že našla mesto na evropskem zemljevidu, saj se je že na drugi dražbi, poleg ponudnikov, močno povečalo število kupcev, poleg iz Slovenije, tudi iz Avstrije, Italije, Nemčije in še nekaterih držav. Ob tem je Rojko dodal, da so količine so lesa glede na lansko, prvo tovrstno licitacijo bile podvojene. Temu je, poleg uspešne lanske prodaje, ko so kupci prevzeli kar 93 odstotkov ponujenega lesa, žal prispevala tudi vremenska ujma, ki je lani poleti katastrofalno prizadela tudi severovzhod države. Po Rojkovem prepričanju so gozdovi, zlasti ob reki Muri bili uničeni med 30 in 90 odstotkov, zato tudi takšna ponudba. Sicer pa so na Pomurskem sejmišču hlode vrednejšega lesa iglavcev in listavcev zbirali od 10. januarja do 8. februarja, med 12. in 28. februarjem so zainteresirani za nakup lahko organizatorju dražbe v zaprti ovojnici oddajali ponudbe, nato pa je potekalo odpiranje prejetih ponudb. Hlodovino so si zainteresirani, a tudi laična javnost, lahko ogledali na omenjenem dnevu odprtih vrat, s katerim se je dražba tudi uradno sklenila, na voljo je bil tudi prodajni katalog, kjer so bili predstavljeni vsi hlodi in še marsikaj. Sploh pa so se lastniki gozdov in vsi drugi lahko tudi izobraževali, saj so se lahko srečali s strokovnjaki, ki so jim marsikaj svetovali.
Seveda jim je pri tem pomagal tudi izkušeni gozdarski lisjak, Stanislav Rojko, direktor Gozdarstva Gornja Radgona, ki pa je tokrat upravičeno žarel od zadovoljstva, da se je vse izteklo v najboljšem redu in da so z drugo licitacijo vrednejših sortimentov lesa bili zadovoljni tako lastniki gozdov, kot kupci hlodov. Zanimivi so tudi podatki o ponudbi, saj je bilo na sejmišče prepeljanih 1440 hlodov (lani 671), kar predstavlja 1290,4 kubičnih metrov lesa. Prodanih je bilo okrog 96 odstotkov vseh hlodov, med katerimi so prevladovali hrasti gradni in hrasti dobi. Najvišja dosežena cena je znašala 2259 evrov za hrast dob premera 79 centimetrov (3,19 kubičnih metrov), ki je bil prodan v skupni vrednosti 7.206,21 evra.
Rojko nam je sicer tudi zagotovil, da bo „Pomurska dražba lesa“ tudi prihodnje leto, a se zaveda, da takšne ponudbe najbrž ne bo več, saj se zaveda, da lastniki ne bodo brezglavo podirali svoja najboljša drevesa. Letos so večinoma bili prisiljeni, ko jim je ujma uničevala vse po vrsti. „Brez tega lastniki gotovo ne bi posekali toliko gozda, žal pa so sedaj moral reševati, kar se reši lahko. Država je očitno pozabila, da je tudi tukaj bila neurje, ki je ljudem povzročilo ogromno škodo, kajti po splošnem prepričanju je samo tukaj ob Muri bilo uničeno nad 100.000 kubičnih metrov lesa,“ pravi Rojko, ki nam je zaupal, da je pričakovano tudi na letošnji dražbi sicer bilo nekaj iglastega, a daleč več listnatega lesa.
Poleg hrastov dob in graden, ki sta tvorila več kot 1.000 kubikov ponujenega lesa, na licitaciji so ponujali tudi hlodovino drugih drevesnih vrst, med drugim hlodovino bora, kleka, macesna, hruške, slive, oreha, jesena, lipe, črne jelše. češnje, črnega topola, bresta, robinje, črnega oreha, gorskega javora, rdečega bora, tulipanovca, ciprese ipd. Daleč največ lesa je prihajalo iz zasebnih gozdov, nekaj pa tudi iz podjetij, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, ter tudi iz družbe Slovenski državni gozdovi, ki se tudi udeležujejo tovrstnih licitacij vrednejših sortimentov lesa. Dobre štiri odstotke lesa, ki ni bil prodan, oz. ni dosegel pričakovane cene, bodo v Gozdarstvu skušali pomagati lastnikom, da jim ga ne bo treba peljati nazaj…
Fotografije: Ludvik Kramberger in Oste Bakal