V Gornji Radgoni je potekala dražba lesa, kjer so hlod hrasta prodali za 6.224 evrov
Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni je v organizaciji podjetja Gozdarstvo d.o.o. Gornja Radgona, Zavoda RS za gozdove in Pomurskega sejma, potekala 1. licitacija lesa. Čeprav gre za prvo tovrstno licitacijo, ki je drugje po Evropi in pri nas, zlasti na Koroškem, zelo znana, se je tudi v Pomurju zbralo veliko ponudnikov kakovostnega lesa. V prodaji je namreč bilo kar 671 kosov lesa – hlodov, kar znese približno toliko kubičnih metrov lesne mase, in sicer več kot dvajsetih različnih drevesnih vrst. Največ je bilo hrastovih hlodov, kot so hrast dob in hrast graden, zraven pa tudi: rdeči hrast, rdeči bor, bukev, črna jelša, domači oreh, hruška, divja češnja, lipa, veliki jesen, smreka, gorski javor, zeleni bor, Črni oreh, vez (dolgopecljati brest), črni topol, duglazija, pravi kostanj, robinija, ostrolistni jesen. Sodelovalo je preko 100 lastnikov lesa večinsko iz lokalnega okolja – Pomurja in Slovenskih goric. Ogled hlodovino iglavcev in listavcev, ki so jih lastniki razstavili za kupce, ki jih tak način nakupa zanima je potekal do 28.2.2023, ko je moral potencialni kupec v zaprti kuverti oddati ponudbo, na podlagi česa je nato narejen prodajni katalog. Za javnost in vse, ki so jih zanimali rezultati takega načina prodaje lesa, pa so organizirali dan odprtih vrat, katerega se je v petek, 3. marca 2023, na skladišču lesa, na parkirišču Pomurskega sejma, zbralo veliko lastnikov gozda in vseh drugih.
S tem se je tudi uradno zaključila prva licitacija vrednejših sortimentov lesa, kjer lastniki lahko iztržijo bistveno več kot v redni prodaji. Tako je najvišja cena za kubični meter hlodovine hrasta dob je znašala 1870 evrov, najdražje pa je bila prodana hlodovina hrasta gradna (4,89 kubičnih metrov), in sicer v skupni vrednosti 6224,92 evra. Kot je ob koncu dražbe in ob dnevu odprtih vrat, povedal direktor podjetja Gozdarstvo Gornja Radgona Stanislav Rojko, je bilo v Gornjo Radgono pripeljanih 671 kosov lesa, kar predstavlja 673 kubičnih metrov lesa. Prodanih je bilo 88 odstotkov hlodov, 12 odstotkov ni bilo prodanih, med temi kosi je bilo večina hlodov divjih češenj. Od vseh prodanih kosov lesa je približno 5 odstotkov takšnih, ki niso dosegli pričakovane cene. Tudi hlode, ki niso bili prodani, če je lastnik želel, so organizatorji odkupili po tržni ceni, tako da hlodovino ni bilo potrebno odvažati nazaj domov. Rojko nam je tudi zaupal, da je največ, najboljših hlodov bilo prodanih v Italijo.
Kot nam je še povedal direktor Gozdarstva GR in glavni organizator Stanislav Rojko, začetek je vedno nekoliko težji, a kljub temu so zelo zadovoljni, da je prva licitacija vrednejših sortimentov v Gornji Radgoni in tem delu države, bila nadvse uspešna. Zatrdil je tudi, da je interes med lastniki gozda presenetil še največje optimiste. Za prevoz lesa na lokacijo v Gornji Radgoni je moral poskrbeti vsak lastnik sam, vse storitve prevoza, vso strokovno podporo in vse drugo, kar je potrebno pa jim je proti ustreznemu plačilu, gre menda za zelo korektno ceno, poskrbel tudi organizator. Hlodi so očiščeni, še posebej čela, ustrezno izmerjeni in opremljeni s potrebno dokumentacijo (vse mere, pričakovano ceno…), kamor sodi tudi potrdilo in označen les s strani ZGS. Dobro krojenje in čisti hlodi zagotavljajo boljše dosežene cene in lastniki so se tega gotovo zavedali. Mnogi lastniki, ki so bili na dnevu odprtih vrat so se že zanimali, ali bo licitacija tudi prihodnje leto, kjer bodo gotovo tudi sami pripeljali svoje hlode. Zelo kakovosten les lahko lastniki prodajo odkupovalcem, ki zanj ponudijo bistveno višjo ceno, kot za drug les. Večji izkupiček pa lahko dosežejo, če hlode visokokakovostnega lesa ponudijo na dražbi ali licitaciji lesa, kjer se zberejo različni kupci, ki iščejo les točno določene kakovosti in so zanj pripravljeni odšteti več denarja, kot odkupovalci lesa. Na licitaciji kupljen les uporabijo za izdelavo izdelkov, ki imajo na trgu zelo visoke cene.
Licitacije vrednega lesa so v tujini in pri nas že uveljavljen način prodaje lesa. Na njih je mogoče doseči zelo visoke cene in en izjemen hlod lahko lastniku prinese več denarja, kot ves drugi les, ki ga je v sklopu sečnje posekal. Na dražbi lesa se lahko prodaja les različnih drevesnih vrst, ki pa mora biti izjemne kakovosti. Takšen les lahko lastniki pridobijo v gozdu ali pa tudi na domačem dvorišču, travniku ali sadovnjaku. Pogosto rastejo drevesa z izjemno kakovostnim lesom izven gozda, kjer imajo boljše pogoje za rast. Na dražbah se ne prodaja le les gozdnih drevesnih vrst, temveč tudi domačih, kot so orehi, slive, jablane, češnje in hruške. Izkušnje kažejo, da v našem okolju na dražbi najvišje cene dosegajo: gorski javor, oreh, veliki jesen, sliva, gorski brest, hrasti, macesen in češnja. Druge drevesne vrste, med njimi tudi nekatere okrasne in sadne, dosegajo višje cene kot pri prodaji odkupovalcem, vendar pa ne dosegajo rekordnih cen. Sicer pa so dosežene cene v veliki meri odvisne od povpraševanja. Posebnost dražb je, da se na njih prodajajo tudi manjši kosi. To velja predvsem za vrste, ki so v gozdovih slabo zastopane ali pa izvirajo iz negozdnega okolja: sadno drevje, okrasno drevje.
Prodaja lesa na dražbi pa predstavlja tudi določeno tveganje. Les se morda ne proda, saj zanj ni zanimanja. Lahko pa se doseže tudi zelo nizko ceno, ki morda pokrije le stroške sečnje, spravila in prevoza. V vsakem primeru pa Rojko poudarja, da so v Gornji Radgoni poskrbeli tudi za les, ki na sami licitaciji ni bil prodan. Ob tem Rojko, ki je tudi sam gozdarski strokovnjak, trdi, da se tovrstna prodaja lesa na licitaciji izplača, ker da se visoko vredni hlodi lahko prodajo po bistveno višji ceno kot pri običajni prodaji.
Ob vsem tem ne gre prezreti niti mnenje „dobronamernega“ gozdarja, ki je ob robu dneva odprtih vrat opozoril na številne negativne posledice tovrstne masovne prodaje najboljšega slovenskega lesa, a tudi na „ekološko plat dovoza hlodov na prizorišče prodaje, kjer se pokurijo stotine tisoč litrov nafte, nenazadnje pa pohlep, ki ne pozna meja“, kot je dejal.
