Agra, ki je danes zaprla vrata, privabila okoli 100.000 obiskovalcev
Na Pomurskem sejmu se je danes končal 61. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Dogodek, na katerem se je v šestih dneh predstavljalo 1700 razstavljavcev iz 35 držav, je privabil okoli 100.000 obiskovalcev. Agra je tudi letos prinesla strokovna srečanja, razstave, ocenjevanja, tekmovanja, izobraževanja in predstavitve. Sejem v Gornji Radgoni je znova prikazal glavne novosti s področij tehnologije, opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. Predstavljeni so bili vrhunski rejski dosežki, v sejemskih vrtovih pa tudi sonaravne prakse.
Med številnimi vsebinskimi poudarki sejma so bili tokrat pomembnejši: mladi v kmetijstvu, inovacije in digitalizacija, kmetijstvo v prihodnosti, podnebne spremembe in vodni viri, hrana iz lokalnega okolja, ekološko kmetijstvo, prehranska varnost, krepitev podeželskih območij, biotska raznovrstnost, gozd in les. Agra sicer že več desetletij velja za enega najpomembnejših dogodkov na področju kmetijstva, živilske industrije in gozdarstva, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. S svojimi vsebinami po prepričanju organizatorjev velja za enega bistvenih dogodkov za razvoj slovenskega kmetijstva, živilstva in podeželja. Prinaša namreč inovacije, trajnostne smernice ter dobre prakse, strokovnjake pa seznanja z novimi znanji
Skratka, Agra 2023 je končana. Pogled nanjo je optimističen, saj je ponujala svetovne novosti na področju kmetijske tehnike in vrhunske proizvode kmetij in živilske industrije. Optimističen pa je bil tudi pogled na 100 tisoč obiskovalcev, ki so zadovoljni zapuščali sejem, ugotavlja predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. Posebna pozornost je bila danes namenjena pridelovalcem zelenjave, semenarjem, sejemskim vrtovom, pa tudi novim in starodobnim traktorjem.
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je predstavila aktualne rezultate svojih raziskav, v organizaciji ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so govorili o odgovornem gastronomskem turizmu za višjo dodano vrednost, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je pripravila posvet o javnem naročanju in aktualnih prehranskih temah, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa okroglo mizo Afriška prašičja kuga – odgovornost za kmeta in vse prebivalce.
Zavod za gozdove je predstavil spletno aplikacijo sistema invazivk, ki zbira podatke o invazivnih tujerodnih vrstah. Spletna aplikacija omogoča, da lahko vsak posameznik sporoča lokacijo in velikost sestoja invazivk, na katerega naleti. Ko odpremo aplikacijo, so na njej koordinate, kamor vpišemo vrsto rastline, ki jo opazimo, potem pa z zavoda za gozdove pridejo preverit prijavo in jo vpišejo v sistem. Kot je povedala Mojca Domjan, projektni vodja v zadrugi Alium, kjer imajo strokovno usposobljeno ekipo za odstranjevanje invazivne vrste rastlin, »to počno po slovenskih krajinskih parkih zavarovanih območij, kar je zelo koristno, ker sledimo tem zavarovanim območjem, njihov namen je zavarovanje biotske raznovrstnosti, tam so invazijke največji problem, saj dobesedno preraščajo robne gozdove, ob vodah raste nedotika … Ko so sestoji zabeleženi, pa lahko pošljemo ekipo, ki to potem strokovno odstrani.«
Na sejmu AGRA je danes potekal tudi posvet o trajnostni gastronomiji z naslovom Odgovorni gastronomski turizem za višjo dodano vrednost v organizaciji Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) in Slovenske turistične organizacije (STO). Posvet sta s pozdravnima nagovoroma odprli Dubravka Kalin, generalna direktorica direktorata za turizem na MGTŠ, in mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije.
Tudi zadnji dan si je bilo mogoče ogledati vzorčne nasade, kjer so veliko govorili o prosu kot neupravičeno prezrtem živilu, o semenih prihodnosti, zdravilnosti konoplje, biodinamičnem kmetovanju, energijskem potencialu hrane, pa seveda živali.
Torej, Na svidenje čez leto dni, konec avgusta 2024!
