Med nivojskimi prehodi je 299 zavarovanih z zapornico, ostali pa z Andrejevim križem
Po podatkih družbe Slovenske železnice, d. o. o., gre za slovensko podjetje, ki je upravitelj železniške infrastrukture in izvajalec železniškega prometa v državi, od 10. junija 1992 pa so Slovenske železnice članica Mednarodne železniške zveze, je na območju Slovenije skupna dolžina železniških prog 1.207,7 km. Dvotirne proge v Sloveniji merijo 333,54 km, enotirne pa 874,16 km. Tako je dolžina vseh železniških tirov v naši državi 1.541,3 km. Javna železniška infrastruktura je sicer v lasti Republike Slovenije.
Na vseh železniških progah na območju Slovenije je 690 nivojskih prehodov. V letu 2021 je bilo v okviru nadgradenj prog in samostojnih projektov urejenih 27 križanj cest z železnico, ki so bili prej označeni samo z Andrejevim križem, od tega je bilo 24 ukinjenih in trije zavarovani z avtomatsko zapornico. Zanimiv je podatek, da na železniškem odseku med Pesnico in Šentiljem, kjer je v preteklosti bilo veliko prometnih nesreč, tudi z najhujšimi posledicami, ni več nobenega prehoda označenega z Andrejevim križem. Izmed vseh 690 nivojskih prehodov na železnici območja cele Slovenije je 349 nivojskih prehodov označenih z Andrejevim križem. Sicer pa je 299 nivojskih prehodov zavarovanih z avtomatsko varnostno napravo (zapornicami), 18 nivojskih prehodov zavarovanih z avtomatsko svetlobno cestno signalizacijo, 15 nivojskih prehodov z mehansko napravo ter zvočno in svetlobno organizacijo in 9 nivojskih prehodov zavarovanih z zapornim brunom.
Prav je, da spomnimo, da je potrebno na vseh prehodih železnice, ki so varovani z Andrejevim križem, obvezno ustaviti in se prepričati ali na progi ni vlakovne kompozicije. Ta čas lahko pogosto zaznamo, da se denimo na prehodu pri lekarni v Gornji Radgoni, kjer je renutno povečan cestni promet, zaradi izgradnje krožišča v centru Radgone, redki udeleženci prometa, ustavijo. Res je sicer, da v Gornjo Radgona zelo redko pripelje kak tovorni vlak, a vseeno nikoli ne veš. Zaznavamo, da se za večino tovornih vlakov (potniški promet je bil namreč ukinjen v letu 1968) zaključi vožnja v Radencih.
Spomnimo tudi, da je bila železniška proga med Gornjo Radgono in Ljutomerom predana svojemu namenu v oktobru 1890 leta. Po zapisu kronistov je bila proga med Gornjo Radgono in Ljutomerom dolžine okrog 22 km zgrajena v rekordnih šestih mesecih. Kronistom je treba verjeti, čeprav je bila takratna izgradnja v glavnem ročna. Pet let pred tem, je bila z avstrijske strani do Gornje Radgone, zgrajena proga. Takrat je bil zgrajen tudi železniški most čez Muro, ki so ga Nemci 17. aprila 1945 porušili in to na avstrijski strani. Preostala polovica mostu je bila še nekaj let. Na avstrijski strani je območje, kjer je potekala proga zazidano, tako proge ni moč obnoviti. (F.K.)
