Lastniki butičnega glamping naselja v Slovenskih goricah zavračajo očitke nekaterih domačinov in ribičev
Blaguško jezero, turistični biser občine Sveti Jurij ob Ščavnici, je nastalo v šestdesetih (1961/63) letih prejšnjega stoletja, ko so v vasi Blaguš zajezili Blaguški potok, ki izvira nekje pod Cerkvenjakom in se v Biserjanah izliva v reko Ščavnico. Jezero na 14 ha površin z maksimalno globino 8 m, je bilo ustvarjeno z namenom, da bi v času poletnih suš namakali bližnja polja in zbirali odvečno vodo v času jesenskih in spomladanskih poplav, v poletni suši pa so namakala polja. V zadnjih letih je služilo jezero predvsem ribolovu, namenjeno pa je tudi sploh ljubiteljem narave in čez dan privablja številne obiskovalce, rekreativce in ribiče ter je prijetna izletniška točka, predvsem v poletni sezoni, ko je dobro obiskano, saj imajo urejeno tudi kopanje. Za Blaguško jezero se je v letih 1997 in 1998 zelo zanimal tudi nekdanji smučarski zvezdnik Marc Girardelli, Avstrijec, ki je tekmoval za Luksemburg. Girardelli je bil pripravljen vložiti več milijonov nemških mark, a je takrat žal tujo naložbo preprečila naša birokracija. Kljub propadlemu poslu s petkratnim skupnim zmagovalcem svetovnega pokala je njegov slovenski prijatelj Mario Herzog uredil nekoč divje kopališče, v katerem se je po neuradnih podatkih utopilo najmanj 30 ljudi. Najbolj tragično je bilo leta 1985, ko jih je v Blaguškem jezeru umrlo osem, zadnja tragična nesreča pa se je zgodila julija 2010. A na srečo so se razmere v zadnjih letih bistveno izboljšale, za kar je poskrbel prav podjetnik Herzog. Jezero je danes varno, prijazno in prijetno za vse kopalce in s svojo spokojnostjo prava oaza miru.
Jezero je tudi zaradi bližine tujine, predvsem Avstrije ter le nekaj kilometrov od izvoza iz avtoceste, turistom praktično na dosegu roke. Do sedaj je manjkalo le to, da se okolica jezera uredi, kar se sedaj spremenilo, tako da sedaj ta biserček privablja precej turistov. Že precej časa so trajali razni poskusi za oživitev turizma, vendar kakšnih večjih uspehov in napredka pri tem ni bilo. A se je to sedaj spremenilo, predvsem po zaslugi vztrajnega zasebnega lastnika zemljišč okrog jezera, omenjenega Maria Herzoga. Tako Blaguško jezero, ki je doslej navduševalo obiskovalce s svojo tišino in neokrnjeno naravo, zdaj ponuja mnogo več. Na obrežju je pred dnevi vrata odprl Forest glamping resort, kjer največje bogastvo ostaja narava. Vse se je začelo z željo Herzoga, da uredi obrežje jezera. Potem ko je dobil potrebna dovoljenja in soglasja, se je povezal z lastnikom blagovne znamke Charming Slovenia Iztokom Podkrižnikom, da bi v Prlekiji oz. Slovenskih goricah zgradila butično glamping naselje. In to je že nastalo, pred kratkim, ko so začeli zbirati rezervacije pa so ugotovili, da je ponudba izjemno privlačna za domače in tuje goste. Kot pravi Petra Kordiš, izvršna direktorica znamke Charming Slovenija, ob jezeru so postavljene leseno-steklene hiške z zasebno teraso, grajene iz popolnoma naravnih materialov. Vsaka od šestnajstih hišk je namenjena za dve osebi, poleg udobne postelje pa je v prostoru tudi kotiček za sproščanje. Mislili so tudi na tiste, ki radi posežejo po knjigah. V naselju je gostom na voljo gozdna knjižnica, v kateri si lahko izposodite knjigo s knjižne police skupnega prostora ali preprosto počivate, obdani z nežnim gozdnim vetrom in žvrgolenjem ptic. Prav tako boste imeli priložnost obiskati čevljarsko delavnico, kjer se boste izučili mojstrstva izdelovanja obutve. Ob jezeru je tudi predel s triintridesetimi lesenimi dvokapnicami, kjer lahko bolj avanturistični gostje prenočijo pod zvezdami. Celotno naselje je plod znanja domačega prebivalstva in podjetij ter ustvarjeno iz naravnih materialov, saj želijo v največji meri ohraniti pridih narave. Površine so uredili in dodali ponudbo, ki bo še bolj vabljiva tudi za dnevne obiskovalce.
»V načrtovanje ponudbe in zastavljanje koncepta smo vložili mnogo časa in ustvarili ponudbo, ki združuje dnevne obiskovalce in goste resorta. Prvi bodo z obiskom Gozdnega bistroja uživali v razgledu in izbrani gostinski ponudbi, si na jezu privoščili dobro pico ali se ohladili s hišnim pivom, drugi pa se odločili za počitnice pod drevesnimi krošnjami in čas preživeli v objektih, ki smo jih zgradili iz naravnih materialov. Uredili bomo tudi poti, ki bodo sprehajalcem omogočile sprehode okoli jezera,« pojasnjuje Kordiševa. Preživljanje prostega časa v naravi namreč želijo spodbujati z aktivnostmi na prostem, kot so gozdni fitnes, pohodne poti, vodne aktivnosti, ribolov pa je tako in tako tukaj zelo priljubljen.
Gradnjo turističnega resorta ob Blaguškem jezeru je podprla tudi Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, saj bo močno prispevala k prepoznavnosti tega majhnega pomurskega kraja. Po besedah Koridšove, poleg podpore pri pridobivanju dovoljenj so se občinarji z županom Antonom Slano izkazali tudi kot odličen posrednik stikov, ki jih potrebujejo za kreiranje dobre ponudbe – tako so lahko pripravili raznoliko ponudbo doživetij v okolici, se povezali z lokalnimi društvi in pridelovalci oziroma ponudniki hrane in pijače. „Verjamemo, da je za uspeh ključno sodelovanje. Veseli smo, da v naši zgodbi tudi lokalno okolje prepozna potencial,“ je še dodala Koridiševa.
Žal pa se je pojavilo tudi nekaj nasprotovanj, ali bolj rečeno nesoglasij. Mogoče zaradi pomanjkanja komunikacije ali česa drugega, je odprtje Forest glamping resort razjezilo nekatere domačine in tudi tamkajšnje ribiče. Slednje so razočarali že prej, ko so med gradnjo, nedovoljeno izpustili vodo iz jezera in tako menda uničili ribjo mladež. Tokrat pa je bil razočaran domačin, ki nam je spročili, kako se je mlado opdravil na sprehod po okolici priljubljenega Balguškega jezera. Tam naj bi ga srečala „neka gospa“, ki naj bi ga „cinično okrcala, češ da sedaj ni več dovoljeno sprehajanje za domačine ob jezeru, ker da je to sedaj privatna lastnina. Po slišanem, predvsem ob mimiki in glasu ter sami retoriki sem ugotovil da domačini nismo niti malo dobrodošli, pravzaprav občuek je bil še mnogo hujši glede reakcije omenjene gospe. Po tem pogovoru ugotavljam, da je najverjetneje celotno jezeto z nasipom vred v privatni lasti. Gospa mi ni odgovorila, kakšne bodo sankcije je pa omenila, da je dostop dovoljen le in zgolj, za najavljene turiste. Zato, drage rojakinje in rojaki, obrišimo si pod nos za obisk jezera, ki je sedaj privatna last“, pravi Boris Odreitz, ki trdi, da je Blaguško jezero sedaj okupirano. Jezijo se tudi ribiči Ribiške družine Radgona, TE Videm, ki plačuje koncesijo in upravlja z ribolovnimi vodami Blaguškega jezera, ker da ribiči sedaj ne morejo, tako kot prej, namakati trnkov v jezero.
Domnevni zaplet smo preverili tudi pri izvršni direktorici Charming Slovenia Petri Kordiš, ki nam nasprotno pojasnila, da so dnevni sprehajalci na področju zaželeni. „V upanju na obisk smo resort tudi ustvarili. Ker pa v Forst glamping resortu že bivajo gostje, velja, da se lahko dnevni obiskovalci sprehajajo po urejenih poteh, gibanje pa ni dovoljeno med nočitvenimi kapacitetami. Dnevni sprehajalci seveda so zaželeni na območju Forest glamping resorta – turistično ponudbo smo zasnovali tako, da privablja goste iz celotne Slovenije. V namestitvenih kapacitetah so že nameščeni gostje, zato sprehajanje med nočitvenimi kapacitetami ni dovoljeno – le tako lahko nudimo mir, zasebnost in konec koncev tudi varnost gostov. Ti gostje niso le gostje resorta, ampak so gostje celotne občine, regije; prepričana sem, da si vsi želimo, da se domov vrnejo pod vtisi gostoljubja in polni pozitivnih zgodb“. Ob tem Kordiševa vse obiskovalce vabi, da obiščejo njihov Gozdni bistro ali si ob jezeru privoščijo pice iz Kočije Pizza Fabrika. Oboje je odprto ob popoldnevih. Razpoložljivost, cene in dodatno ponudbo lahko preverite pri recepciji. „Ponudbi bomo kmalu dodali tudi najem lesenih čolnov ter sup desk,“ je dejala Petra Kordiš, ki je nekoliko pojasnila tudi ozadje. Tako OPPN za Blaguško jezero, sprejet v letu 2013, vsebuje tudi smernice oz. navodila Zavoda za varstvo narave RS, kjer je zapisano, naj se Blaguško jezero razdeli na 3 območja (Ribolovno območje, Turistično območje in Mirno območje). „Na teh podlagah je bil OPPN tudi izdelan, po pridobitvi vseh zakonsko obveznih soglasij pa tudi ustrezno predstavljen na javnih razgrnitvah, na katere je bila po zakonu vabljena tako strokovna kot širša javnost (seveda tudi ribiška družina). Po podanih pripombah in dopolnitvah je bil OPPN tudi dokončno sprejet. Želimo si dobrega sobivanja in sodelovanja na skupnem prostoru Blaguškega jezera; zato smo se pred otvoritvijo različni deležniki sestali na organiziranem širšem posvetu, vodenem s strani občine Sveti Jurij – župan, strokovni sodelavci občine, ribiči (tudi predsednik RD GR Vreča, tajnik Drvarič), lovci, Zavod za Gozdove RS, UE GR, Medobčinsko redarstvo, Turistično društvo Sv. Jurij in predstavniki našega podjetja. Nikoli ni prepozno za kreiranje skupnih zgodb in tudi na sestanku smo našli nekaj dobrih rešitev in sinergij za vse strani, vendar žal po nekaj tednih to očitno ni več aktualno“, je dodala Kordiševa.
Ob vsem slišanem in videnem bi lahko zaključili, da je ob Blaguškem jezeru veliko prostora za vse zainteresirane. Le škoda bi bilo, če bi v ospredju bila že velikokrat doživeta favšija in nevoščljivost…
