Slovenija je dobila 126 novih poklicnih mojstrov, med njimi le en z radgonskega območja
V okviru letošnjega slavnostnega dogodka Obrtno-podjetniške zbornice Slovenijo (OZS), ko so na Brdu pri Kranju razglasili naj obrtnike in podjetnike za leto 2023, so podelili tudi 126 mojstrskih diplom novi generaciji mojstric in mojstrov. OZS, ki deluje že 54 let, je v letu 2000 oživila izobraževanje za pridobitev naziva mojster. V prvi generaciji je bilo 54 obrtnikov, ki so pridobili mojstrski naziv. Tovrstno izobraževanje je bilo sicer ukinjeno v letu 1963, a se je med ljudmi naziv vseeno uporabljal kot sinonim za strokovnjaka v določenem poklicu. Izobraževanje za pridobitev naziva mojstra poteka ta čas že za 54 vrst obrtnikov. Do začetka letošnjega leta je na območju Slovenije imelo naziv mojster že 3.018 obrtnikov. Med temi jih je bilo z radgonskega območja 23. In glede na to, da je letos naziv mojster pridobilo še 126 obrtnikov, ima sedaj na naziv že 3.144 obrtnikov.
Največ, kar 490 je frizerskih mojstrov (letos jih je deset), na drugem mestu so pa so mojstri avtomehaniki, teh je 430 (letos jih je 12). Letos je prvič diplomo prejel tudi mojster za suho montažno gradnjo. Z radgonskega območja je letos pridobil naziv mojster le zidarski mojster Mirko Križan iz Čakove v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Z njim vred je na radgonskem območju (Območna obrtno-podjetniška zbornica Gornja Radgona) tačas 24 obrtnikov z nazivom mojster. Sicer pa celotni stroški za pridobitev posameznega naziva mojster niso tako nizki in znašajo 1.920 evrov. Toda ne smemo prezreti, da mojstrski izpit prinaša tudi številne prednosti. Mojster si z njim pridobi srednjo strokovno izobrazbo, ob opravljeni razliki do poklicne mature lahko mojster nadaljuje izobraževanje na višjih strokovnih šolah, mojster je lahko mentor dijakom in študentom pri praktičnem usposabljanju. Mojstrski naziv pa je nenazadnje tudi stvar časti, z njim lahko mojster postane član Kluba mojstrov Slovenije ter uporablja blagovno znamko Mojster, ki z mojstrsko diplomo na trgu pomeni večje zagotovilo za odličnost izdelkov in storitev. Zanimivo je omeniti, da se mojstrski izpiti preko OZS izvajajo tudi za večino deficitarnih poklicev, za katere vpis v redne izobraževalne programe ni možen. Pridobljen mojstrski naziv pomeni odlično priložnost za večjo zaposljivost v izbranem poklicu, za podjetje pa konkurenčno prednost v dejavnosti, saj se z uporabo blagovne znamke »Mojster« poudari mojstrstvo in kakovost izdelkov ali storitev.
Za morebitne nove kandidate za pridobitev naziva mojster OZS v začetku vsakega leta objavi razpis za opravljanje mojstrskih izpitov, ki je odprt do konca leta, tako da je vpis možen skozi celo leto. S tem si lahko kandidati izberejo termin, ki jim najbolje ustreza.
Mimogrede dodajmo, da je v pomurski regiji, poleg „Radgončana“ Mirka Križana, še 11 obrtnikov z območja območnih obrtno podjetniških zbornic Lendava, Ljutomer in Murska Sobota pridobilo naziv mojster. To so: David Matko (Odranci), Kristjan Geder (Cankova), oba tesarska mojstra; Branko Bogar (Lendava), Tadej Smej, Peter Tkalec (oba Odranci), Boštjan Tivadar (Beltinci), vsi zidarski mojstri; Marsel Majcen, Niko Ficko (oba Ljutomer), oba mojstra avtomehanika; Uroš Sreš (Murska Sobota), Daniel Nedelko (Turnišče), oba slikopleskarska mojstra; Aleksandra Šinko Kuhar (Cankova), mojstrica kleparstvo-krovstvo. (F.K.)
