Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko se je na kmetiji v Selah pri Ratežu srečala s hrvaško ministrico za kmetijstvo Marijo Vučković.
Ministrici sta izmenjali poglede o problematiki zlate trsne rumenice – bolezni vinske trte in se pogovarjali o izkušnjah obeh držav glede črpanja sredstev iz Programa razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2014–2020. Delovno srečanje ministric je bilo prvo tovrstno.
Ministrici sta najprej namenili pozornost zlati trsni rumenici – bolezni vinske trte, ki je razširjena na obeh straneh meje, pa tudi v večih državah EU. V Sloveniji je bila bolezen prvič ugotovljena leta 2005 v slovenski Istri v okolici Kopra, kasneje je sledila najdba v vinorodni deželi Posavje in vinorodni deželi Podravje. Sledili so izbruhi v Slovenski Istri, na Krasu in na Dolenjskem v okolici Novega mesta. Izbruhi so bili obvladani z izvedenimi ukrepi. V letu 2021 je prišlo do izbruha na območju Ljutomersko Ormoških goric. Gre za največji množični izbruh zlate trsne rumenice v Sloveniji do zdaj. Za preprečitev poslabšanja stanja se pripravlja okrepitev dosedanjih ukrepov in sprejetje novih. Ministrica Šinko je v pogovoru o tej bolezni izpostavila, da sta za preprečevanje bolezni ključnega pomena izmenjava informacij ter sodelovanje. »Zlata trsna rumenica je bolezen, ki hudo prizadene vinograde.(…) Danes imamo zelo velik problem s to boleznijo na območju Ljutomersko Ormoških goric. Glede na to, da je situacija podobna tudi na Hrvaškem, sva z ministrico izmenjali izkušnje. Imamo tudi uradne osebe, ki delujejo na tem področju, in ki meddržavno zelo dobro sodelujejo ter si dnevno izmenjujejo stališča.«
Zlata trsna rumenica je bila na Hrvaškem prvič potrjena na vinski trti leta 2009 v Karlovški županiji. Od tam se je razširila še na druge županije. Zelo razširjena je na območju Istre, Zagreba, Varaždina in Krapine, kjer je prisotna skoraj v vsakem vinogradu. Intenzivnost pojava je od nekaj okuženih trsov, do vinogradov z več kot 70 odstotki trsov, ki kažejo bolezenska znamenja. Razmejena območja na hrvaški strani, ki mejijo na Slovenijo, se ujemajo z razmejenimi območji na slovenski strani. »Nadaljujemo dobro sodelovanje med ministrstvoma in med državama o tej temi. Izmenjali smo izkušnje glede priprave osnovne dokumentacije, akcijskega načrta in aktov ter preučili možnosti skupnih aktivnosti. Govorili smo tudi o pilotnih aktivnosti, ki jih pripravljamo, pa tudi o programu, ki ga je Hrvaška pred dvema letoma izvajala v Istri na državnem zemljišču, ki je bilo dolga leta okuženo z zlato trsno rumenico. Predstavili smo tudi pilotne aktivnosti, ki jih trenutno izvajamo v međimurski županiji.«
Ministrici sta govorili tudi o izkušnjah o črpanju sredstev iz PRP za obdobje 2014–2020. Slovenija in Hrvaška sta v stopnji izplačil s 70 oziroma 71 odstotki izenačeni. Slovenija ima v okviru PRP 2024–2020 na podlagi zadnje spremembe programa na voljo okvirno 1,5 milijarde evrov sredstev, izvajamo skupno 16 ukrepov. Do 31. decembra 2022 je bilo skupaj za vse ukrepe in prednostna področja odobrenih več kot 1,4 milijarde evrov sredstev (kar predstavlja skoraj 95 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev) in izplačanih več kot 1,1 milijarde evrov (kar predstavlja več kot 73 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev programa).
V letu 2021 je Evropska komisija potrdila dvoletno podaljšanje obdobja izvajanja programa do konca leta 2025, sočasno pa odobrila tudi dodatno pomoč v višini 73,3 milijona evrov sredstev t.i. EURI sredstev (gre za sredstva iz naslova Evropskega načrta za oživitev gospodarstva). Iz tega naslova je Slovenija do konca leta 2022 odobrila 73,9 odstotka sredstev.
«Z ministrico sva ugotavljali, na kakšen način lahko izkoristimo sredstva, ki so nam še na voljo iz iztekajočega se Programa razvoja podeželja. Slovenija ima iz prejšnje perspektive izkoriščenih okoli 73 odstotkov sredstev, medtem, ko je odobrenih 95 odstotkov sredstev. Iz EURI sredstev iz leta 2021 pa je izkoriščenih nekoliko manj sredstev, precej jih torej še lahko izkoristimo. Dotaknili sva se tudi strateških načrtov skupne kmetijske politike, ki sta za obe državi izziv, ker ta načrt letos prvič izvajamo. Vsega, kar se lahko v praksi zgodi, nismo mogli predvideti. Pojavljajo se določene zadeve, ki jih bo potrebno spremeniti. Tako smo na obeh straneh, slovenski in hrvaški, razmišljali, da bomo strateška načrta posodobili,« je povedala ministrica Šinko.
Ministrica Vučković pa je o stanju črpanja sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 izpostavila, da »je Hrvaška imela odobrenih približno 90 odstotkov sredstev, do danes pa smo jih izplačali okoli 70 odstotkov.« Povedala je tudi, da so bili strateški načrti skupne kmetijske politike obeh držav v večjem delu pripravljeni še pred krizami, s katerimi smo se soočili v zadnjem času in ki so zahtevale številne odzive. »Obe državi se na začetku izvajanja strateških načrtov soočata z izzivi, obenem pa moramo krepiti odpornost na krize, ki se ves čas dogajajo. Skupaj bomo prispevali tudi k reviziji strateških načrtov, da bi v čim boljši meri izpolnili specifične cilje skupne kmetijske politike, nacionalne cilje ter seveda potrebe naših kmetov.«
