Med dobitniki priznanj tudi Karel Fleisinger

Ob dnevu slovenskih zadružnikov so danes na Agri podelili priznanja Zadružne zveze Slovenije

Priznanja za trajen doprinos k razvoju zadružništva prejmejo: 

1. Marjetka Avsec – po predlogu Zadružne zveze Slovenije za 40 let, ki jih je posvetila zadružništvu. Svojo delovno kariero je pričela v Kmetijski zadrugi Domžale in jo nadaljevala kot terenska kmetijska svetovalka pri takratni Kmetijski zadrugi Ljubljana. Zatem je bila nekaj let upravnica TZO Dobrunje, ki je delovala v okviru te zadruge in nato direktorica Kmetijske zadruge Dobrunje. Kasneje se je zaposlila v Zadružni kmetijski družbi, zadnjih 15 let pa je bila zaposlena na Zadružni zvezi Slovenije. Odlikujejo jo predanost delu, kmetijstvu in zadružništvu. 
2. Irena Benedetič – po predlogu Vinske kleti Goriška Brda za 40 let dela v zadrugi. Po zaključeni Višji agronomski šoli se je zaposlila v pospeševalni službi zadruge in najprej prevzela skrb za živinorejo, ki je takrat v Brdih še pomenila pomemben dopolnilni dohodek vinogradniško sadjarskih kmetij. Izhaja iz kmečke družine, odlikuje jo vestnost in srčnost, mirnost, sposobnost empatije in poznavanje značajev ljudi. Nudila je strokovno in administrativno podporo članom zadruge. Zadružni odnosi v Brdih nosijo pečat njenega življenjskega dela.
3. Janko Golorej – po predlogu Kmetijske zadruge Cerklje za dolgoletno delo predsednika zadruge, ki ga je vestno opravljal šest mandatov. En mandat je bil tudi član Upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije. Ves čas predsedovanja zadrugi je usmerjal njeno delovanje v dobrobit članom. Spodbujal je sodelovanje med člani zadruge in med zadrugami. Zavzemal se je za ohranitev zadružnih vrednot in skupne cilje. Vso nabavo za potrebe svoje kmetije in prodajo je izvajal preko zadruge. S svojim delom je trajno prispeval k razvoju zadružništva na Gorenjskem. 
4. Marjeta Kristanšek – po predlogu Kmečke zadruge Sevnica za dolgoletno zavzeto delo v Kmečki zadrugi Sevnica in njenih predhodnicah. Svojo kariero je posvetila računovodstvu, financam in razvoju zadružništva na Sevniškem. Dolga leta je bila vodja finančno računovodskega sektorja in nazadnje svetovalka direktorja za finance. Je zaupanja vredna oseba in predana delu, ki ga opravlja. Njena korektnost, zanesljivost in profesionalnost sta njeni vrlini, zaradi katerih so vanjo in njene odločitve zaupali direktorji, zaposleni ter člani zadruge. 
5. Danica Ramšak – po predlogu Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge za dolgoletno delo v zadružništvu, kateremu je posvetila vso delovno kariero. Po izobrazbi je ekonomistka. Najprej se je zaposlila v takratni Kmetijski zadrugi Dravograd,  ki jo je kot zadnja direktorica reševala iz težav in jo pripeljala v skupno Koroško KGZ. V slednji je za en mandat prevzela računovodenje in jo nato uspešno vodila 15 let kot direktorica. Danica je pomembno vpeta tudi v lokalno in kmetijsko politiko. Od leta 2000 je članica oziroma podpredsednica nadzornega odbora Zadružne zveze Slovenije. 
6. Simon Toplak – po predlogu Perutninarske zadruge Ptuj za izjemen doprinos k razvoju zadružništva in kmetijstva, kateremu je posvetil 60 let svojega dela. 46 let je bil predsednik Trsničarske zadruge Juršinci, 29 let pa že predseduje Perutninarski zadrugi Ptuj. En mandat je bil tudi predsednik Nadzornega odbora Zadružne zveze Slovenije in svetnik v Državnem svetu RS. Opravljal je vodilne funkcije tudi v krajevni skupnosti in občini ter v številnih organizacijah na področju kmetijstva na lokalni in državni ravni za kar je prejel številna priznanja. Z družino kmetuje na 35 hektarski kmetiji kjer se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom. 

Priznanje za prispevek k razvoju zadružništva prejmejo:

1. Peter Berlec – po predlogu Kmetijsko gozdarske zadruge Kamnik za dolgoletno aktivno članstvo v zadrugi, katere član je že 24 let.  Skozi vsa leta je aktivno sodeloval in pomagal pri upravljanju zadruge, zlasti v preteklih letih pri reševanju denacionalizacijskega zahtevka zadruge. Zaposlen je bil v Kmetijsko Svetovalni službi v Kamniku, sedaj pa se na domači kmetiji ukvarja z rejo molznic. Z znanjem, ki ga je pridobil kot kmetijski svetovalec in z delom na kmetiji, je vedno pripravljen pomagati zadrugi kot tudi drugim članom. 
2. Anton Bohorč – po predlogu Kmečke zadruge Bohor za dolgoletno članstvo v zadrugi in organih upravljanja zadruge. Bil je ustanovni član zadruge. V nadzornem odboru zadruge sodeluje že 24 let, ki mu zadnjih 12 let tudi predseduje. Na domači mešani kmetiji, ki obsega 25 ha obdelovalnih površin, so se dolga leta ukvarjali s prirejo mleka in mesa, v zadnjem času pa je glavna dejavnost njihove kmetije reja goveje živine. 30 let že predseduje domači krajevni skupnosti in sodeluje tudi v domačem gasilskem društvu. 
3. Karl Fleisinger – po predlogu Kmetijske zadruge Radgona za doprinos k razvoju in uspešnosti zadruge. Sodeloval je v upravnem odboru Kmetijske zadruge Radgona in nekdanje Hranilno kreditne službe. S svojo delavnostjo in pripadnostjo zadrugi dokazuje, da je pravi zadružnik ter zaveden kmet, ki se zaveda pomembnosti zadružništva in zadružnih vrednot ter je vzgled drugim članom zadruge. Kmetuje na 44 hektarski kmetiji, kjer obdelujejo 14 ha vinogradov, na 30 ha pridelujejo žita, redijo živino ter se ukvarjajo s kmečkim turizmom.
4. Brigita Gantar – po predlogu Kmetijsko gozdarske zadruge M Sora iz Žirov za 23-letno delo v zadrugi, v kateri od leta 2003 vodi računovodstvo ter skrbi za finance zadruge in devetih podjetij M Sore v sedmih državah. Vseskozi ostaja zvesta zadružnim načelom, njena strokovnost, doslednost, poštenost ter skromnost so vzgled in opora vsem sodelavcem pri odločitvah, vsem zadružnikom pa garancija, da zadruga dela vestno in pošteno. S svojim delom in odnosom do sodelavcev je dala trajen pečat in velik doprinos k uspehom M Sore. 
5. Milan Gracar – po predlogu Kmetijske zadruge Trebnje-Krka za dolgoletno aktivno sodelovanje z zadrugo in delovanje v zadružništvu. Bil je član KZ Dole pri Litiji, ki se je pred 18 leti pridružila k takratni KZ Trebnje. Vseskozi je bil zvest partner zadruge. Uspešno vodi hribovsko kmetijo, ki se ukvarja s pridelavo mleka. Kljub neugodnim pogojem za kmetijstvo, se ukvarja z intenzivno prirejo mleka in spada med večje pridelovalce na tem območju. Optimistično zre v prihodnost ter načrtuje povečanje obsega prireje mleka in gradnjo novega hleva. 
6. Stanko Javornik – po predlogu Kmetijske zadruge Šmarje za dolgoletno delo v organih zadruge in 20-letno predsedovanje zadrugi. Odlikujejo ga delavnosti, poštenost in solidarnost. Njegova združevalna miselnost in naprednost sta porok ohranjanja članstva zadruge  in krepitev ugleda ter poslovne uspešnosti zadruge in zadružništva na območju Obsotelja in Kozjanskega. Opravlja številne vodilne funkcije tudi v drugih organizacijah na lokalni in državni ravni. Ob podpori družine gospodari na 35-hektarski kmetiji in redi 90 glav govedi, od tega 35 krav molznic. 
7. Amalija Kodrič – po predlogu Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica za 40-letno vestno delo tajnice v Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica ter doprinos k razvoju zadruge in zadružništva na bistriškem. Zadružništvu je posvetila vso delovno dobo. Pozna vse člane zadruge in druge kmete ter je bila njihov vezni člen z zadrugo. Skupaj z zadrugo je prekrmarila tudi težke čase ter s svojo energijo in delom pomagala zadrugi na novo pot. Sodelavci in člani zadruge se ji zahvaljujejo  za njeno predano delo in prijaznost ter ji izrekajo priznanje. 
8. Franc Petrič – po predlogu Kmetijske zadruge Cerklje za dolgoletno delo v organih zadruge. Dva mandata je bil tudi predsednik nadzornega odbora KGZ Komenda, ki se je kasneje pridružila h KZ Cerklje. Je vzoren član zadruge. Zaveda se pomena sodelovanja med zadrugami, zato je v odločilnem trenutku podprl predlog za povezovanje zadrug in tako odločilno prispeval k nadaljevanju zadružne dejavnosti v svojem okolju. Na kmetiji, ki obsega 23 ha, redijo 23 krav molznic in 10 glav mlade pitane govedi ter pridelujejo krompir. 
9. Stanko Pignar – po predlogu Kmetijske zadruge Ptuj za 38 let dela v zadrugi. Svojo poslovno pot  je začel  kot prodajalec, in nato bil dolga leta poslovodja. Sodeluje tudi v upravnem odboru zadruge. S svojim načinom dela je vedno krepil dobre medsebojne odnose, zadružno zavest in pripadnost zadrugi. Odlikuje ga marljivost, poštenost in želja po napredku, zato v okolju  kjer živi in dela uživa zaupanje in spoštovanje. Na kmetiji, ki jo že predal sinu, obdelujejo 60 ha površin in redijo okrog 140 glav molznic in mlade pitane govedi ter pridelujejo Ptujski lük. 
10. Branko Pipan – po predlogu Vinakras Sežana za aktivno članstvo v zadrugi vse od njene ustanovitve v letu 1992. Že prej je sodeloval s predhodnicami zadruge. Tretji mandat je član nadzornega odbora zadruge. Kmetuje na mešani živinorejsko-vinogradniški kmetiji. Poleg službe je vedno rad obdeloval svojo zemljo in skrbel, da je kmetija lepo napredovala in se ohranila za naslednike. Pred leti je oddajal v zadrugo različne kmetijske pridelke, sedaj pa, ko se je zadruga specializirala, pa samo pridelano grozdje. Ukvarja se tudi s predelavo mesnin. 
11. Simon Prosen – po predlogu Kmetijske zadruge perutninarjev Pivka za dobro sodelovanje z zadrugo in konstruktivno članstvo, ki ga je nasledil od svojih staršev. S svojimi mnenji in predlogi prispeva k uresničevanju poslovnih ciljev zadruge. Prosenovi so pričeli z rejo piščancev že leta 1965. Leta 1974 so zgradili nov objekt v velikosti 1400 m2. Ukvarjal se je tudi s prevozništvom in izvajanjem zemeljskih del, pred sedmimi leti pa se je posvetil izključno reji perutnine. Danes ob pomoči družinskih članov vzredi letno okrog 115.000 piščancev. 
12. Marjan Škafer – po predlogu Hmezad – Kmetijske zadruge Gotovlje za dolgoletno sodelovanje v organih upravljanja zadruge. Predan je delu in skrbi za lepšo bodočnost slovenskih kmetov. Vzorno kmetuje na živinorejski kmetiji, kjer obdelujejo 33 ha obdelovalnih površinah ter letno proizvedejo približno 500 tisoč litrov mleka. Nekdaj so pridelovali tudi hmelj, v zadnjih 18 letih pa so se posvetili živinoreji. Svoje izkušnje prenaša na mlajši rod in s svojim delom zagotavlja nasledniku Škaferjeve kmetije obetavno bodočnost. 
13. Jože Šterk – po predlogu Kmetijske zadruge Metlika za dolgoletno članstvo v zadrugi vse od njenega začetka, s katero sodelujejo pri prodaji in nabavi. Je vzoren zadružnik in napreden kmet ter že vrsto let kot član upravnega odbora sodeluje pri upravljanju zadruge s korektnimi in konstruktivnimi predlogi. Na njihovi kmetiji se pretežno ukvarjajo z živinorejo in sicer z vzrejo bikov ter pridelavo žit. Letno oddajo v klavnico več kot 10 ton mesa. Je tudi strastni ljubitelj konj, s katerimi je na jahalnih dirkah prejel že nekaj priznanj.

Priznanje ob 60-letnici delovanja prejmeta:

Kmetijska zadruga Trebnje-Krka letos obeležuje 60 let delovanja. Nastala je s pripojitvijo KZ Krka k KZ Trebnje ter tako postala največja slovenska zadruga, ki deluje na območju 15 občin jugovzhodne Slovenije. Združuje okoli 1000 članov s področja jugovzhodne Slovenije in tudi nekatere večje kmete iz drugih območij Slovenije ter velja za največjo in eno najuspešnejših zadrug v Sloveniji. Sodi med pomembnejše gospodarske subjekte in zaposlovalce na tem območju.

Na območju zadruga Trebnje-Krka je večina majhnih kmetij, zato je njihova povezanost v veliko in uspešno kmetijsko zadrugo še toliko bolj pomembna.

Zadruga letno ustvari preko 65 milijonov EUR prihodkov. Približno 65% prihodkov predstavlja prodaja trgovskega blaga in 35% kmetijstvo. Na področju prodaje trgovskega blaga sta enako pomembni področji prodaje živil in prodaje tehničnega blaga. Zadruga odkupuje tudi živali, mleko, sadje in zelenjavo ter se ukvarja s predelavo lesa. Spada  med večje odkupovalce živali in mleka v državi. Zadruga ima danes preko 230 zaposlenih v skupno preko 50 prodajnih enotah. 

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj je v 60 letih svojega delovanja pustila neizbrisen pečat na področju razvoja kmetijstva, ohranjanja podeželja in skrbi za slovenskega kmeta. Od njene ustanovitve leta 1961 je Sloga iz skromne skupnosti okoliških kmetov zrasla v sodobno gospodarsko družbo z več kot 450 člani in 90 zaposlenimi v 10 poslovnih enotah po vsej Sloveniji. 

V vsem tem času je zadruga skrbno negovala svoje osnovno poslanstvo, to je odkup in prodaja kmetijskih pridelkov ter oskrba kmetov s kmetijskim repromaterialom in kmetijsko mehanizacijo. Danes Sloga stopa v korak s časom s širitvijo ponudbe v maloprodajnih trgovinah (dobrote slovenskih kmetij, Slogin vrt), zastopstvom priznanih proizvajalcev mehanizacije (John Deere, Kramer) razvojem lastnih blagovnih znamk (Polonca, Slogina špajza), novo mobilnostjo (potujoča tržnica, drive-in prevzem) in digitalizacijo poslovanja (spletna trgovina Kmetija.net).

Zavedajo se, da se bo njihova zadruga kot sama tradicija zadružništva na slovenskem le z naprednimi idejami in povečanjem samooskrbe ohranila tudi za naslednje rodove.