Na 2. licitaciji vrednejšega lesa v Gornji Radgoni večinoma ponudba hrasta, a tudi dodatnih 20 vrst
Čeprav na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni trenutno ne poteka nobena sejemska prireditev, se na zunanjih prostorih ob Cesti na stadion, vsakodnevno obrača veliko ljudi. Gre predvsem za osebe, tako ali drugače povezane z gozdarstvom in lesarstvom, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz Italije, Avstrije, Nemčije in drugih evropskih držav, kajti tačas potekajo zaključne aktivnosti povezane z 2. licitacijo vrednejšega lesa, katero v partnerstvu s Pomurskim sejmom in Zavodom RS za gozdove, pripravlja podjetje Gozdarstvo Gornja Radgona. Na prostoru sejmišča so zbrali 1.440 kosov (hlodov) lesa v skupni količini okoli 1.290 kubičnih metrov. Večinoma je v ponudbi hrast, sicer pa tudi okoli 20 drugih drevesnih vrst, ki se pojavljajo v gozdovih severovzhoda Slovenije, v Pomurju in Slovenskih goricah ter tja do Haloz. Sedaj potekajo ponudbe kupcev, katere zbirajo do 28. februarja. Isti dan, natanko opoldan bo tudi odpiranje ponudb. Kot nam je povedal direktor podjetja Gozdarstvo Gornja Radgona Stanko Rojko, bo dan odprtih vrat licitacije 8. marca, ko bodo javno znani rezultati licitacije. Ob tem Rojko dodaja, da so količine so lesa glede na lansko, prvo tovrstno licitacijo podvojene.
Temu je, poleg uspešne lanske prodaje, ko so kupci prevzeli kar 93 odstotkov ponujenega lesa, žal prispevala tudi vremenska ujma, ki je lani poleti katastrofalno prizadela tudi severovzhod države. Po Rojkovem prepričanju so gozdovi, zlasti ob reki Muri bili uničeni med 30 in 90 odstotkov. „Brez tega lastniki gotovo ne bi posekali toliko gozda, žal pa so sedaj moral reševati, kar se reši lahko. Država je očitno pozabila, da je tudi tukaj bila neurje, ki je ljudem povzročilo ogromno škodo, kajti po splošnem prepričanju je samo tukaj ob Muri bilo uničeno nad 100.000 kubičnih metrov lesa,“ pravi Rojko, ki nam je zaupal, da tudi letos pričakujejo največ evropskih kupcev, ki so tudi lani. Na dražbi je sicer nekaj iglastega, in daleč več listnatega lesa. Poleg omenjenega hrasta doba in gradna, ki tvorita več kot 1.000 kubikov ponujenega lesa, na licitaciji ponujajo tudi hlodovino drugih drevesnih vrst, med drugim hlodovino bora, kleka, macesna, hruške, slive, oreha, jesena, lipe, črne jelše. češnje, črnega topola, bresta, robinje, črnega oreha, gorskega javora, rdečega bora, tulipanovca, ciprese ipd.
Daleč največ lesa prihaja iz zasebnih gozdov, nekaj pa tudi iz podjetij, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, ter tudi iz družbe Slovenski državni gozdovi, ki se tudi udeležujejo tovrstnih licitacij vrednejših sortimentov lesa.
V Gornji Radgoni bo dan odprtih vrat 8. marca, ko bodo obiskovalci občudovali kako dober les imamo (Fotografije: Ludvik Kramberger & O.B.)