Letošnja, 4. licitacija lesa v Gornji Radgoni s številnimi presežki in rekordi; Najdražji hlod je bil prodan za 9.496,35 €, najvišja dosežena cena na kubični meter pa je znašala 2.602,00 €
Čeprav v januarskem in februarskem času na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni ni potekala nobena klasična sejemska prireditev, se je na zunanjih prostorih ob Cesti na stadion, v minulih dneh in tednih obrnilo veliko ljudi. Gre predvsem za osebe, tako ali drugače povezane z gozdarstvom in lesarstvom, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz Italije, Avstrije, Portugalske, Srbije, Madžarske in Hrvaške, kajti z dnevom odprtih vrat, ki je potekal ob koncu februarja, so se zaključile dober mesec dni trajajoče aktivnosti povezane s 4. licitacijo vrednejšega sortimentov lesa, katero je v partnerstvu s Pomurskim sejmom in Zavodom RS za gozdove, pripravilo podjetje Gozdarstvo Gornja Radgona. Na prostoru sejmišča so zbrali rekordnih 1.623 (lani: 1.020) kosov – hlodov lesa v skupni količini natanko 1.521 (lani: 963) kubičnih metrov lesne mase. Večinoma je v ponudbi bil hrast, sicer pa tudi več kot deset drugih drevesnih vrst, ki se pojavljajo v gozdovih severovzhoda Slovenije, v Pomurju in Slovenskih goricah ter tja do Haloz. Najprej so 20. februarja potekale ponudbe kupcev, katere so odprli in z zadovoljstvom ugotovili, da je vse, od ponujene količine, do kvalitete lesa bile nad pričakovanji. Tudi ponujene cene so bile rekordne. Pravzaprav je vse bilo v presežkih.
Direktor podjetja Gozdarstvo Gornja Radgona Stanislav Rojko, ki je pravzaprav tudi organiziral licitacijo lesa, je ponosen, da so se v mestu penine in sejmov zbrali lastniki gozdov in kupci iz sedmih evropskih držav. Večino izmed 1.632 kosov lesa je predstavljal hrast, na voljo pa so bile tudi druge drevesne vrste. Po besedah Rojka se tudi radgonska dražba lesa krepi in postaja stalnica: „Verjamem in upam, da je temu tako, da dogodek pospešeno poganja korenine. Letos je na dražbi, ki je rekordna na vseh področjih, sodelovalo 180 lastnikov gozdov in 23 kupcev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Portugalske, Hrvaške, Srbije in Madžarske,“ poudarja Rojko in dodaja, da je bil ves les, pripeljan v Gornjo Radgono, posekan v obmurskem in obdravskem prostoru, vsak hlod pa je moral biti legalnega izvora, kar pomeni, da je moral biti s strani javne gozdarske službe označen za posek.
Sama licitacija lesa v Gornji Radgoni postaja počasi pravi praznik gozdarstva in lesarstva v Pomurju in tudi in eden najpomembnejših gospodarskih trenutkov v regiji. Letos pa dražba izstopa predvsem zaradi izjemne količine razstavljenega in prodanega lesa, saj ponudbe izmed vse hlodov ni prejelo ke 40 hlodov v skupni masi 27,45 metrov kubičnih lesa. A tudi ta les ne bo treba peljati nazaj domov, saj je organizator poskrbel za odkup še teh hlodov. Na dražbi je letos bilo zastopanih kakšnih ducat drevesnih vrst, vendar je spet prevladoval hrast, predvsem dob (820,59) in graden (479,57 kubikov), ki sta v Pomurju najpomembnejši vrsti z vidika vrednosti. Poleg hrasta so v ponudbi bili še: robinija (93,77), jesen (76,47 kubičnih metrov), ter še: češnja, lipa, macesen, kostanj, topol, trnata gledičija ter posamezni primerki oreha, hruške ipd. Rojko, ki ga veseli tudi kvaliteta pomurskega in podravskega lesa, ki je cenjen ne le v Evropi, temveč tudi širše, ob tem poudarja, da dražba ni razlog za posek, temveč način, kako že posekan in zrel les čim bolje ovrednotiti, ob tem pa ohraniti trajnostno gospodarjenje z gozdovi. „Naš cilj je bil, da bi prodali več kot 90 odstotkov hlodov že v prvem krogu in uspelo nam je prodati dobrih 95 odstotkov ponujenega lesa,“ je vesel Rojko, ki prav tako poudarja, da del lesa prodanega v Gornji Radgoni, poleg v omenjenih evropskih državah, posredno konča tudi na azijskih trgih, med drugim na Kitajskem in v Vietnamu. Najkakovostnejši hlodi so sicer namenjeni izdelavi furnirja za pohištveno industrijo, za okrasne avto armature, kopita za puške…, del lesa pa kupijo tudi sodarji. Drugi razredi lesa se uporabljajo za parket, pragove, palete in druge izdelke.
Prve štiri licitacije na Pomurskem sejmu:
V primerjavi z nekaterimi drugimi dražbami sortimentov najboljšega lesa, še zlasti pri Slovenj Gradcu, ki se je začela že pred desetletji, je radgonska licitacija „nova“, saj je letos šele četrta. A tudi v Gornji Radgoni se ponudba povečuje:
Tako je na prvi licitaciji, leta 2023 bilo „le“ 671 kosov lesa – hlodov, kar znese približno toliko kubičnih metrov lesne mase; Na drugi dražbi, leta 2024, so prostoru sejmišča zbrali 1.440 kosov (hlodov) lesa v skupni količini okoli 1.290 kubičnih metrov lesene mase. V letu 2025 so na 3. dražbi zbrali 1.020 kosov (hlodov) lesa v skupni količini okoli 963 kubičnih metrov lesne mase; Letos, na 4. dražbi pa so preseženi vsi rekordi, saj so zbrali kar 1.623 hlodov, z okoli 1.520 kubičnih metrov lesne mase. Zato niso bili redki tisti, ki so na dnevu odprtih vrat poudarjali, da če se bo tako nadaljevalo, bo tudi na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, premalo prostora, da bi na dražbi sprejeli vse ponujene hlode…
Na vseh dosedanjih dražbah v Gornji Radgoni je veliki večini bil v ponudbi hrast, sicer pa tudi okoli 20 drugih drevesnih vrst, ki se pojavljajo v gozdovih severovzhoda Slovenije, v Pomurju in Slovenskih goricah ter tja do Haloz…
Kaj vse dobi organizator:
Ker je pač v Slovenije prisotna znana favšija, niti ne preseneča, da se vedno pojavi kakšen posameznik, ki trdi, da pri tovrstnih „dražbah gre predvsem za zaslužkarstvo posameznikov, najmanj pa dobi lastnik ponujenega lesa… Zato smo zadevo preverili in ugotovili, koliko zasluži organizator dražbe in koliko gre lastniku lesa.
Organizator dražbe kupcem poleg ponujene cene zaračuna še 9,00 eur/m3 neto za pripravo zložaja in manipulativne stroške za posameznega kupca, v primeru, da kupec koristi še naklad s strani organizatorja dražbe, se za naklad zaračuna še dodatnih 6,00 eur/m3 v neto znesku. Kupci morajo les plačati takoj po izstavitvi računa in odpeljati najpozneje do 11.03.2026, v nasprotnem primeru mora organizator les premakniti na drugo lokacijo, kar kupca stane dodatnih 10 eur/m3 v neto znesku. Za les v tem primeru organizator več ne odgovarja. Naklad težjih hlodov (več kot 3 tone) organizator dražbe kupcu zaračuna po dejanskih stroških, za kar se kupec in organizator posebej dogovorita. Organizator ponuja tudi možnost organizacije odvoza, za kar se kupec in organizator posebej dogovorita…
