Podelili so priznanja najboljšim pridelovalcem in rejcem
V prostorih Pomurskega sejma, je potekal letni občni zbor Kmetijske zadruge (KZ) Radgona z.o.o. Zboru, ki ga je vodil predsednik KZ Radgona, Sašo Peček, so ob članih zadruge, sledili tudi številni gostje, med katerim sta bila tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič in direktor Deželne banke Slovenije, PE Pomurje, Mihael Janžekovič. Udeležila sta se ga tudi nekdanja direktorja zadruge Janko Slavič in Janez Rihtarič. Po pozdravu udeležencem, je o delu KZ radgona obširno poročal direktor Danilo Rihtarič. Kot je bilo razbrati iz poročila, je zadruga v letu 2022 dobro poslovala: »Prav gotovo je leto 2022, tisto leto, za katero lahko rečemo, da je najuspešnejše v poslovanju za KZ Radgona. Da lahko to trdimo, se moramo zavedati, da je bilo leto 2022 izjemno zahtevno z nenormalnimi dvigi inputov (gnojil, goriva, ostali repromateriala), kar je cene in promet v prodaji močno dvigovalo. S tem smo dosegli prodajo v trgovinah večjo za 25 % kar znaša 12.604.531 €. Poslovni rezultat je tako bil temu primeren, saj smo dosegli čisti dobiček poslovnega leta v višini 97.042 €,“ je poročal direktor Rihtarič, ki je dodal: „V celoti smo prodajo presegli skoraj za 21 % in prvič v zgodovini zadruge je le-ta presegla 31 mio €. K povečanem prometu pa ni pripomogla samo trgovina, prav tako se je finančno pričel dvigovat odkup vseh kmetijskih artiklov v letu 2022, predvsem in izključno zaradi vojne v Ukrajini. Razmere na vseh borznih trgih so bile izredno negotove, saj je bil onemogočen izvoz žit iz Ukrajine v ostale dele sveta. Ker pa je Ukrajina ena izmed največjih izvoznic žita na svetu so se pričele borze izjemno hitro odzivati.“
V aprilu so tako cene pričele naraščati pri vseh žitih, ob žetvi so dosegle rekordno vrednost 350 €/t za pšenico, enako se je dogajalo z ceno koruze in oljnicami. Ob dejstvu, da so bile cene žitaric izjemno visoke smo imeli na drugi strani velike izzive z dobavami gnojil, katere cene so pričele naraščati dnevno in so dosegale povečanje za 400 % ali več. Trgovanje je bilo tako izjemno težko, saj smo se bolj kot za cene, borili za dobavo surovin, predvsem dušičnih gnojil. Cene gnojil pa je predvsem poganjala cena plina, katera je prav tako podrla vse rekorde. Podjetja, katera proizvajajo gnojila, le teh niso proizvajala, saj je proizvodnja gnojil bila predraga, s tem pa je bila bojazen, da gnojila ne bo, toliko večja. Kot kmetovalci pa vemo, da brez dušika ni ustreznega pridelka, posledično lahko ostanemo brez zadostne količine krme za živali, hkrati pa tudi kvaliteta ni primerna. Dobavo gnojil nam je uspevalo bolj ali manj zagotoviti vsem kmetovalcem, kateri so nabavljali v naši zadrugi. Cenovni višek inputov je bil dosežen v poletju. V drugem delu leta smo brez večjih težav pridobivali vse artikle. Cene kmetijskih pridelkov so bile dosežene v jesenskih mesecih, koruza v višini 330 €/t, prav tako so visoko vztrajale cene vseh ostalih žit. Zelo dobro pokritje je bilo tudi v živinoreji, predvsem pri govedu, kjer smo trgovali z ceno 5 €/kg mesa. V mesecu decembru pa se je mleko izplačevalo pri ceni 60 cent/l, kar je 80% višja cena od dolgoletnega povprečja. Vse te cene dobro vplivajo na proizvodnjo in dohodkovno pokritost na kmetiji, saj le kmetija katera ustvarja presežene prihodke, ima vizijo katero lahko mladi kmetje brez težav dodatno nadgradijo in jim daje upanje za razvoj kmetij v prihodnje.
Ob vseh dvigih kmetijskih pridelkov le tega ne čutijo vinogradniki, kajti grozdje smo odkupovali po ceni letnika 2019, medtem pa so se vsi stroški močno dvignili, predvsem strošek dela se je povečal za 30 %, tako da ima vinogradništvo pred sabo velik izziv kako zagotoviti zadostno količino in kvaliteto ob nižjih stroških ali povečani ceni grozdja katera bo morala doseči vrednost 1 €/kg. Dvigovanje cen je bilo tako na vseh segmentih kmetijstva. Prav tako v prašičereji, kateri dvig je prišel z zamikom, tako da je danes borzna cena 2,39 €/kg mesa in je najvišja v zadnjih letih, kot je dejal direktor, ki je dodal, da je zadruga v letu 2022 odkupila 1.536 govedi, 22.413 prašičev, 9.262.159 l mleka, 4.731 ton pšenice, 533 ton oljne ogrščice, 2.181 ton ječmena in 1.431 ton grozdja, ter s tem dosegla promet z prodajo v višini 18.751.462 € kar je najvišji promet z odkupom v zgodovini zadruge.
Kar se tiče investicij, je posbno mesto zavzema izgradnja novih prostorov Prodajnega centra v Spodnji Ščavnici. Danes je trgovina urejena sodobno in lahko vsi kupci predvsem kmetje kupijo ves potreben repromaterial. Prav tako so na novo uredili 50 tonsko tehtnico, ter v celoti obnovili črpalko na kateri je možno, da vsi člani točijo dizelsko gorivo 24 ur na dan. Druga večja pridobitev je sušilnica za bučna semena v Stogovcih. Odlično je v letu 2022 poslovalo tudi hčerinsko podjetje Kmetijstvo Črnci d.o.o. katero je doseglo izjemen rezultat ter poslovno leto končalo z dobičkom v višini 682.739,57 €. Kmetijstvo Črnci obdeluje 770 ha poljedelskih površin in se ukvarja z različnimi poljedelskimi kulturami. V lanskem letu so pričeli tudi z proizvodnjo buč. V letu 2023 pa so določene njive zasejali s sojo. O investicijski dejavnosti zadruge je obširneje poročal predsednik Sašo Peček.
Udeležence zbora je pozdravil in nagovoril predsednik ZZS Borut Florjančič, ki je čestital KZ Radgona za njeno uspešno delovanje, saj sodi med najuspešnejše zadruge v Sloveniji. Dalje se je v svojem razpravljanju dotaknil perečih tem, ki zadevajo slovensko kmetijstvo. Posebno pozornost je namenil Naturi 2000, kar vznemirja mnoge kmete v Sloveniji, saj jim onemogoča normalno kmetovanje. Dobro sodelovanje z KZ Radgona je poudaril tudi direktor Deželne banke Slovenije, PE Pomurje Mihael Janžekovič. V razpravi so sodelovali tudi člani zadruge, ki so predstavili težave, ki jih imajo ob kmetovanju, zaradi številnih nenormalnih zakonskih predpisih. Zbor so zaključili s podelitvijo priznaj kmetovalcem, ki so v sodelovanju z zadrugo dosegali dobre prodajne uspehe.
Priznanja so prejeli: Za proizvodnjo mleka in nakup repromateriala v letu 2022: Kmetija Vrzel (Turjanski Vrh 15), za proizvodnjo prašičev in nakup repromateriala v letu 2022: Kmetija Fras (Spodnja Ščavnica 15); za proizvodnjo MPG in nakup repromateriala v letu 2022: Kmetija Tomažič (Zagajski Vrh 16); za proizvodnjo grozdja in nakup repromateriala v letu 2022: Kmetija Ploj (Pogled 18A); za proizvodnjo žitaric in nakup repromateriala v letu 2022: Kmetija Rihtarič (Boračeva 20); za zaključeno rejo – prašiči in nakup repromateriala v letu 2022: Kmetija Fašalek (Lastomerci 17) in za zaključeno rejo – govedo in nakup repromateriala v letu 2022: Kmetija Koler (Spodnja Ščavnica 4). Priznanja so jim izročili direktor in predsednik zadruge Danilo Rihtarič in Sašo Peček, ter predsednik ZZS Borut Florjančič. (L.K.)
Fotografije: Ludvik Kramberger