Sejemski torek Agre je potekal v znamenju Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, turističnih kmetij, vinogradnikov in vinarjev, konjerejcev, posavskega konja, sadjarjev, sommelierjev in Madžarske.
Slovensko sadje in samooskrba
Na sadjarskem posvetu v organizaciji GZS – zbornice kmetijskih in živilskih podjetij so ugotavljali stanje v tej panogi, kjer pri samooskrbi padamo. Leta 2015 smi imeli 60-odstotno, v zadnjih letih celo od 15 do največ 30-odstotno samooskrbo.
»Najprej želimo ustaviti ta padec, obenem pa iščemo strateški načrt, kako samooskrbo znova dvigniti. Sadje je ena ključnih zadev pri prehrani Slovencev in Slovenk, zato mislim, da je nujno, da po te kriznih obdobjih, ki so bila od leta 2014, najdemo pot – naprej k ohranitvi, potem pa dvigu oskrbe, poudarja Boštjan Kozole, direktor in predsednik sekcije za sadjarstvo na zbornici kmetijsko-živilskih podjetij na gospodarski zbornici (GZS).
Zato so na posvetu govorili tudi o tem, kako zagotoviti več sadja v javnih zavodih, kar ga je zdaj absolutno premalo, opozorili pa so tudi na kršitve porekla sadja. »Tu nam s sadjem iz tujih držav slovenski prodajalci uničujejo trg in tu skupaj z resornim ministrstvom in organi iščemo pot, da podpremo tiste, ki vztrajajo na tej poti in pridemo tudi do nekih primernih cen in dodatnih sredstev za razvoj sadjarstva,« je med drugim povedal Kozole.
Možnosti namakanja kmetijskih površin v Pomurju
Na strokovnem posvetu o možnostih namakanja kmetijskih površin na območju Pomurja, pripravili ga je Pomurska gospodarska zbornica v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Murska Sobota, so predstavili projekt o namakanju. Pripravili so ga omenjena zbornica in zavod ter Vodnogospodarsko podjetje. Udeleženci so ugotovili da so s projektom dejansko stopili dlje, kot so bili pred 30 leti. »Takrat smo samo govorili na deklarativni ravni, čez dve leti, ko suše ni bilo več, smo na vse skupaj pozabili. Zdaj pa vendarle mislim, da smo skozi te projekt, ki smo ga danes predstavili, naredili dva koraka naprej in vidim da regija, regijska politika podpira njegovo izvedbo in globoko sem prepričan, da bomo v doglednem času namakali iz reke Mure. Bistvo projekta je, da revitaliziramo teh 15 tisoč hektarjev površin, da kmetijske površine na tem produ spravimo nazaj v neko normalno okolje za pridelavo hrane, je povedal dr. Stanko Kapun, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Sejemski konji in rejci
Na svoj račun so prišli tudi konji in njihovi ljubitelji. Predstavili so razstavljene in gostujoče konje ter podelili priznanja najboljšim rejam, v organizaciji Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in rejskih organizacij je bilo mogoče videti tudi preskakovanje ovir kot športno disciplino konjeništva.
Pametno kmetijstvo
Da mora biti kmetijstvo pametno, je na sejmu Agra slišati vsak dan, kako naj to dosežemo, so ugotavljali na posvetu Pametno kmetijstvo v luči povečanja samooskrbe z varno in zdravo hrano v organizaciji Konzorcija Biotehniških šol Slovenije. Ena glavnih misli: »Treba bo pogledati v prihodnost in povezati deležnike izobraževanja v kmetijstvu, mlade pa navdušiti s promocijo dobrih praks, ki jih imamo v Sloveniji kar nekaj.«
Vino in vinarji
Sejem so danes zasedli tudi vitezi – vitezi vin, srečali so se sommelierji. Imeli so več posvetov, podelili so medalje z letošnjega odprtega državnega ocenjevanja vin in odprtega državnega ocenjevanja biovin, seveda pa tudi tradicionalna tekma vinske reprezentance ni izostala.
Dobili smo tudi vinarja leta – vina Benčina iz vasi Lože Vipavski dolini.
Podnebne spremembe
Teme o podnebnih spremembah so na sejemskem sporedu vsak dan. Danes tudi v organizaciji kmetijskega ministrstva z naslovom Prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam: izzivi, strategije in poti do odpornosti. Na okrogli mizi ministrstva so govorili tudi o uporabi živil iz shem kakovosti in njihovem označevanju na jedilnikih kot priložnosti za slovensko kmetijstvo, gostinstvo in turizem.
Kmetijsko-gozdarska zbornica
Na Kmetijsko-gozdarski zbornici so podelili priznanja S kmetije na vas, v kateri je letos sodelovalo 13 kmetij. V kategoriji pridelava-predelava je zlato sončnico prejela kmetija Svenšek iz Sel pri Lovrencu na Dravskem polju, v kategoriji turizem-storitve pa kmetija Pri Kovačniku s Planice pri Framu. Letos so podelili tudi posebno priznanje za preplet tradicije z inovativnostjo, ki jo je prejela kmetija Matk z Logarske doline.
Madžarsko-slovenski forum
Na Madžarsko-slovenskem forumu so v organizaciji CED, omrežja za razvoj gospodarstva Srednje Evrope, so govorili o sodelovanju na področju voda. Anton Kustec s soboškega urada za upravljanje z vodami je predstavil sodelovanje med slovensko in madžarsko stranjo oz. med vodarsko stroko oziroma meddržavno komisijo na tem področju. To sodelovanje sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko so načrtovali suhi zadrževalnik na madžarski strani za varovanje pred poplavami tako madžarske kot slovenske vasi, in ga potem tudi zgradili, zdaj pa skupaj skrbijo za njegovo vzdrževanje oziroma obratovanje.
Govorili so tudi o možnostih sodelovanja madžarskih podjetij s slovenskimi koncesionarji na omenjenem področju. Gre za podjetja, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi na področju voda, od urejanja vodotokov do črpanja vode za toplice.
Fotografije: Ludvik Kramberger, Franci Klemenčič, Poldi Ivanek, Jure Zaunikar