Nekateri so prepričani, da jih je Vlada RS pozabila pri vseh dosedanjih razdeljevanjih „koronske pomoči“
Korona virus in vse povezano z njim je vse od lanske pomladi doslej mnogim zagrenila življenje, enim je bolj drugim manj zarezala v kožo. In če odštejemo najhujše, da smo mnogi izgubili svojce, znance, prijatelje, saj je v Sloveniji s posledicami Covid-19 umrlo nad 5000 Slovenk in Slovencev, je vsem jasno, da so nekateri posamezniki in predvsem nekatere dejavnosti utrpeli še posebno škodo. Mnogi izmed gospodarskih subjektov so na robu propada, številni pa več niti ne obstajajo. Žal pa to še zdaleč ni končni rezultati, kajti mnogim še vedno grozi izginotje, dokončen propad, s tem pa dodatna kriza za številne družine. In med njimi je tudi sejemska dejavnost in celotna industrija srečanj, ki komajda životari, saj prav oni spadajo med najbolj diskriminirane dejavnost, ki jih je Vlada RS pri svojih ukrepih večinoma preprosto prezrela.
„Ukrepi, povezani z novim koronavirusom, so v obdobju od 20. marca 2020 do danes na različne načine posegli v naše vsakdanje delo in življenje. Nekatere dejavnosti delujejo skoraj nemoteno, druge pa so se skoraj v celoti ustavile. Ena od takih dejavnosti je ravno industrija sejmov in srečanj. To seveda ne pomeni, da se je ustavilo tudi naše delo, vzdrževanje infrastrukture in plačevanje fiksnih stroškov. Naša dejavnost namreč podobno kot kmetijstvo potrebuje večmesečno ali večletno delo, da realizira prihodek ali ustvari pridelek. Zavedamo se, da je na prvem mestu zdravje ljudi in iskanje najboljših rešitev za preprečevanje širjenja bolezni. Vsi se bojimo bolezni in bi tudi vse naredili, da bi ostali zdravi,“ razmišlja Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, ki spada med omenjene dejavnosti – industrija sejmov in srečanj.
Po njegovem prepričanju, so v primeru virusa SARS-CoV-2, v njihovi dejavnosti bili ob izbruhu brez pravih informacij in rešitev. Čeprav so dnevno dobivali obilico informacij s strani medicinske stroke in politike, so ob številnih ukrepih kljub temu ostajali brez ključnih odgovorov. Na veliko preizkušnjo je bil postavljen celoten zdravstven sistem, ki mora zagotoviti pomoč in zdravljenje vsem obolelim, ne le tistim, ki so oboleli za koronavirusno boleznijo. Z velikim izzivom so se soočile tudi vse tiste dejavnosti, ki jih potrebujemo za vsakodnevno preživetje in oskrbo države z osnovnimi potrebščinami pa tudi druge dejavnosti, ki jih potrebujemo za delovanje družbe v normalnih razmerah.
„Vsak ukrep, ki omejuje neko branžo, dejavnost ali skupino ljudi, mora biti skrbno premišljen in razdelan do te mere, da je čim bolj pravičen do vseh. Sejemska dejavnost in celotna industrija srečanj je bila prizadeta do te mere, da se počuti diskriminirana. Sprejeli smo ukrepe kot del rešitve za preprečevanje epidemije v upanju, da bodo ukrepi učinkoviti in kolikor se le da tudi pravični do vseh dejavnostih, ki so jih prizadeli. Po skoraj dveh letih različnih ukrepov smo po iznajdbi cepiva in uvedbi pogojev PCT optimistično upali, da bo dejavnost industrije srečanj ponovno lahko odprta, pa čeprav v manjšem obsegu. Toda negotovost se nadaljuje, saj se epidemija ne umirja,“ pravi izkušeni in ugledni gospodarstvenik iz Gornje Radgone, Janez Erjavec, ki dodaja: „Za ohranitev in preživetje industrije sejmov in srečanj in še posebej za ohranitev zaposlenih z bogatimi znanji potrebuje ta industrija pomoč. Tu ne gre za slovensko posebnost, ampak za prakso v vseh državah sveta, kjer se zavedajo pomena te dejavnosti za promocijo nacionalnega gospodarstva, kulture, umetnosti in države nasploh. Preprosto gre za to, da ta dejavnost dobi vsaj del nadomestila za izpad prihodkov zaradi ukrepov, ki so ji v tem času omejevali poslovanje. Pomoč, ki je bila že večkrat obljubljena, bi morala biti odvisna od višine izpada v celotnem obdobju ter od višine fiksnih stroškov in števila zaposlenih.“
Po prepričanju vseh prizadetih v omenjeni industriji, bi ob izpadu prihodkov, ki je večje kot 50%, bila za preživetje ustrezna pomoč v višini vsaj 25% izpada prihodkov. „Res je, da imamo posamezna podjetja različne fiksne stroške, saj imamo različen obseg zaposlenih, potrebne infrastrukture ter osnovnih sredstev. Najbolj ključno pa bi bilo, da bi dobili občutek, da nas odločevalci v državi razumejo in da javnost ohranja zaupanje v to dejavnost in v vlado, skratka, da s skupnimi močmi premagujemo in premagamo to krizo,“ je še dodal Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma.
