Na 3. licitaciji vrednejšega lesa je za med šlo tisoč hlodov z 900 kubikov lesa; Najdražji hlod je bil prodan za 5.596,29 €, najvišja dosežena cena na kubični meter pa je znašala 1.901 evro
Čeprav v tem pustnem času na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni ne poteka nobena klasična sejemska prireditev, se je na zunanjih prostorih ob Cesti na stadion, v minulih dneh in tednih obrnilo veliko ljudi. Gre predvsem za osebe, tako ali drugače povezane z gozdarstvom in lesarstvom, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz Italije, Avstrije, Nemčije, Portugalske, Srbije, Madžarske in Hrvaške, kajti z dnevom odprtih vrat, ki je potekal konec minulega tedna, so se zaključile dober mesec dni trajajoče aktivnosti povezane s 3. licitacijo vrednejšega lesa, katero je v partnerstvu s Pomurskim sejmom in Zavodom RS za gozdove, pripravilo podjetje Gozdarstvo Gornja Radgona. Na prostoru sejmišča so zbrali 1.020 kosov (hlodov) lesa v skupni količini okoli 963 kubičnih metrov. Večinoma je v ponudbi hrast, sicer pa tudi okoli 20 drugih drevesnih vrst, ki se pojavljajo v gozdovih severovzhoda Slovenije, v Pomurju in Slovenskih goricah ter tja do Haloz. Najprej so do srede februarja potekale ponudbe kupcev, katere so odprli in z zadovoljstvom ugotovili, da je vse, od ponujene količine, do kvalitete lesa bile nad pričakovanji. Tudi ponujene cene so bile nekoliko višje, kot lani na 2. tovrstni dražbi, čemur je botrovalo predlansko neurje in veliko lesa je bilo uničeno.
Direktor podjetja Gozdarstvo Gornja Radgona Stanislav Rojko, ki je pravzaprav tudi organiziral licitacijo lesa, je ponosen, da so se v mestu penine in sejmov zbrali lastniki gozdov in kupci iz osmih evropskih držav. Večino izmed 1.020 kosov lesa, kar je skupaj obsegalo približno 963 kubičnih metrov, je predstavljal hrast, na voljo pa so bile tudi druge drevesne vrste. Po besedah Stanislava Rojka se tudi radgonska dražba lesa krepi in postaja stalnica: „Verjamem in upam, da je temu tako, da dogodek poganja korenine. Letos je na dražbi sodelovalo 150 lastnikov gozdov in 20 kupcev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Portugalske, Hrvaške, Srbije in Madžarske,“ poudarja Rojko in dodaja, da je bil ves les, pripeljan v Gornjo Radgono, posekan v obmurskem in obdravskem prostoru, vsak hlod pa je moral legalnega izvora, kar pomeni, da je moral biti s strani javne gozdarske službe označen za posek. Rojka ob tem ne skrbi, da je bilo letos na dražbi manj (1020) hlodov oziroma 962,97 kubičnih metrov lesa, kot lani (1.440). „Predlani je pri nas pustošila ujma, zato je bila lanskoletna količina lesa na dražbi toliko večja,“ nam je povedal Stanislav Rojko, ki je razložil da je bil hrast kralj letošnje dražbe, in le trije kosi so ostali neprodani, a pričakuje, da bodo v naslednjih dneh prodali še te tri. „Moram pritrditi vsem, ki se spoznajo na lest, da je hrast kralj nižinskih gozdov,“ nam je povedal Rojko, ki je dodal, da je najdražji kos lesa bil prodan za 5.596,29 evrov, najvišja dosežena cena na kubični meter pa je znašala 1.901 evro. Najdražje prodan les bo sicer namenjen za furnirje, preostalo bo šlo za žagarski del. Rojko je pri tem poudaril pomen odgovornega gospodarjenja z gozdovi: „Dražba mora biti posledica sečnje, ne sme biti sečnja posledica dražbe.“
Rojka veseli tudi, da je več kot polovica lesa prodana v Slovenijo. Med zbrano hlodovino je bilo največ listavcev, med iglavci je bilo nekaj hlodov smreke, ki pa ni bila prodana. Največ je bilo prodanih hlodov hrasta, kar 776 kubičnih metrov, skupna povprečna prodajna cena posameznega kosa pa je bila 571 evrov, kar je več kot lani. Glede na volumen je bil najdražje prodan hrast graden dolžine 3,80 metra in debeline 81 centimetrov, ta je za en kubični meter dosegel ceno 1901 evro. Glede na skupno ceno je bil najdražje prodan hlod hrasta doba dolžine 5,80 metra in debeline 85 centimetrov, prodan je bil za 5.596,29 evra oziroma za 1.701 evro za kubični meter.
Sedaj, po 3. dražbi lesa v Gornji Radgoni, je jasno, da postaja Pomurski sejem stičišče lesne in gradbene industrije. Saj družba Pomurski sejem si želi povezovati različne sektorje, povezane z lesno industrijo. Izvršni direktor Pomurskega sejma Boris Erjavec je ob začetku dneva odprtih vrat napovedal še 34. mednarodni sejem gradbeništva Megra, ki bo pri njih potekal od 26. do 29. marca letos. Nekateri kosi lesa bodo ostali razstavljeni tudi po dražbi, saj želijo obiskovalcem Megre omogočiti vpogled v kakovosten slovenski les.
Dan odprtih vrat po sami dražbi je pritegnil lastnike gozdov in mnoge druge (Foto: Ludvik Kramberger)