Mateja Čalušić, slovenska ministrica za kmetijstvo, Gozdarstvo in prehrano, se je danes udeležila zasedanja Sveta za kmetijstvo in ribištvo, na katerem se je nadaljevala razprava o potrebnem ukrepanju na trenutne krizne razmere v kmetijskem sektorju. Evropska komisija je predstavila nov paket ukrepov za krepitev položaja kmetov v agro-živilski verigi. Ministri so nadaljevali tudi razpravo o razmerah na kmetijskih trgih.
Ministrica Mateja Čalušić se je v izjavi ob prihodu na zasedanje osredotočila na prvo točko današnjega zasedanja – ukrepe za poenostavitev administrativnih bremen za kmete, ki jih je pripravila Evropska komisija: »Slovenija ukrepe pozdravlja, vemo, da si Evropska komisija prizadeva za čim hitrejše rešitve. Ravno zato tudi nujnost samega postopka. (…) Slovenija si bo v prihodnje prizadevala tudi za boljše vključevanje zadružništva v celotne sisteme, poenostavitev postopkov in hitre rešitve. To je trenutno najpomembnejše za slovenskega in evropskega kmeta. Slovenske kmetijske organizacije in tudi naše pogajalske skupine so velikokrat opozarjale, da mora Evropska komisija bolj upoštevati naravne danosti in specifičnosti držav članic, kar tudi same spremembe v predlogu naslavljajo na ta način, da se lažje prilagajajo, da ima mehanizem skupne kmetijske politike možnost hitrejših sprememb in iskanje hitrih rešitev. To je tisto najpomembnejše, kar je v predlogih ukrepov naslovljeno. Menim, da je to zelo dobro za slovenske kmete.« Ministrica Čalušić je v uvodni izjavi izpostavila tudi, da se bo Slovenija še naprej aktivno vključevala v postopke varovanja okolja, predvsem v smislu zmanjšanja administrativnih ovir. »Protesti so opozarjali na to, da so bile spremembe potrebne morda že včeraj, ampak verjamemo, da bodo zelo hitre.«
Ministrica Mateja Čalušić je danes ob robu zasedanja kmetijskih ministrov EU opravila srečanje s komisarjem za kmetijstvo Januszom Wojciechowskim. Komisarja je seznanila s prizadevanji Slovenije glede ustreznejše določitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja v Sloveniji. Ustreznejša določitev teh območij je tudi ena od ključnih protestnih zahtev slovenskih kmetov. Zahvalila se mu je tudi za vso podporo Evropske komisije pri financiranju sanacije po poplavah avgusta lani ter ga seznanila s porabo sredstev za ta namen.
Ključni točki razprave na današnjem Svetu EU pa so bili predlogi Evropske komisije za administrativno poenostavitev izvajanja skupne kmetijske politike (SKP) in krepitev položaja kmeta v verigi preskrbe s hrano ter razmere na kmetijskih trgih. Ukrepi za zmanjšanje administrativnih bremen za kmete so bili predstavljeni že na Svetu za kmetijstvo in ribištvo konec februarja letos, na podlagi odzivov držav članic pa je bil 15. marca objavljen zakonodajni akt, ki ga je pripravila Evropska komisija. Ukrepi se nanašajo med drugim na: spremembo metodologije za sistem za spremljanje površin (v angleščini agricultural monitoring sistem AMS) za zmanjšanje potrebnih pregledov na kraju samem; prilagoditev zahteve glede posredovanja geografsko označenih fotografij za namene nadzora izvajanja ukrepov na površino ter vzpostaviti mehanizem »pravice do napake«; sprejem izjem od izvajanja nekaterih dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev; izjemo od kontrol pogojenosti za male kmetije (do 10 ha), kar je zelo pomemben ukrep za Slovenijo; izključitev ekoloških kmetij iz izvajanja nekaterih dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev; poenostavitev postopkov spreminjanja strateških načrtov SKP in možnost več kot ene spremembe letno. Večina držav je podprla predlagane ukrepe za zmanjšanje administrativnih bremen, izpostavile pa so, da je to prvi korak in da bo treba v prihodnje nadaljevati s prizadevanji v to smer. Ministrica Čalušić je izpostavila, da je »pomembno, da je doseženo pravo ravnotežje med poenostavitvami, dodatni prožnosti pri izvedbi ter cilji zelenega dogovora«. Kot pozitivno je označila večjo prožnost pri izvajanju dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, možnost upoštevanja nacionalnih specifik ter zmanjšanja kontrol za majhne kmetije. Podprla je tudi predloge Komisije za krepitev položaja kmeta v agro-živilski verigi. Izpostavila je, da je »ustanovitev observatorija proizvodnih stroškov, marž in praks trgovanja pomemben korak za to, da pridobimo potrebne podatke in zagotovimo večjo transparentnost«. Poudarila je pomen zadružništva ter vključevanja teh struktur v sisteme organizacij proizvajalcev z določenimi večjimi prožnostmi. Vezano na bolj dolgoročne ukrepe je izrazila zadovoljstvo, da so »predsedniki vlad na zadnjem zasedanju Evropskega Sveta poudarili strateško vlogo kmetijstva, pomen SKP in nujnost zagotavljanja stabilnosti in predvidljivosti v okviru EU politik. To mora biti osnova za razpravo o prihodnosti EU kmetijstva«. Izrazila je tudi podporo ugotovitvam Avstrije glede težav pri pripravi izvedbe uredbe o krčitvah.
Na zasedanju so ministri na podlagi poročanja Komisije in držav članic opravili razpravo o razmerah na kmetijskih trgih, zlasti po invaziji na Ukrajino. Komisija je poročala na podlagi podatkov, zbranih med drugim s pomočjo vzpostavljenega sistema EU poročanja držav članic o zalogah žit, oljnic in certificiranega semena, vzpostavljenega v letu 2022 in v letu 2023 vzpostavljenega observatorija za gnojila poleg observatorija EU za trg mleka, mesa, sladkorja in poljščin. Tako kot v letu 2023 se razmere na kmetijskih trgih tudi v letu 2024 umirjajo oziroma stabilizirajo, saj se beleži padec cen vhodnih stroškov ter nižanje inflacije. V zadnjem obdobju so v sektorju kmetijstva vedno bolj izraziti vplivi podnebnih sprememb, kar ima vpliv na obseg in kakovost letine oziroma proizvodnje. Tudi države članice poročajo, da se kažejo prvi pozitivni trendi na trgu v posameznih sektorjih, opozarjajo pa na dejstvo, da težave niso mimo, in da so za reševanje izzivov na trgu, ki so posledica več zaporednih kriz, potrebni tržni ukrepi, ob enem pa tudi zadostna finančna pomoč. Ministrica Mateja Čalušić je ministrom predstavila razmere na kmetijskih trgih v Sloveniji, kjer prav tako beležimo pozitivne trende. Ob tem je povedala: »Slovenija ostaja trda podpornica Ukrajine in podpira skupna prizadevanja Unije za ohranitev kmetijstva v Ukrajini. Ker se zavedamo pomen trgovine za Ukrajino, je Slovenija podprla predlog za podaljšanje začasne liberalizacije trgovine s kmetijskimi proizvodi za eno leto. Za Slovenijo je bilo pomembno, da se je z okrepljenim sistemom zaščitnih mehanizmov naslovilo negativne vplive na notranji trg EU, in še posebej na Ukrajino meječe države.«
Belgijsko predsedstvo je poročalo tudi o zaključkih dogodkov o prihodnosti kmetijstva in skupne kmetijske politike. Skladno s programom dela predsedstva je na področju kmetijstva v ospredju razprava o SKP, tako z vidika izvajanja strateških načrtov reformirane SKP v obdobju 2023–2027 kot tudi pogleda na prihodnjo SKP, vključno s strateškim dialogom o prihodnosti kmetijstva v EU in vplivom širitve EU na sektor kmetijstva. Belgijsko predsedstvo je v začetku letošnjega februarja organiziralo tudi simpozij o prihodnosti kmetijstva v EU, konec februarja pa je potekala konferenca »Priprava strateških načrtov za SKP: izzivi in priložnosti«.
V okviru zasedanja so ministri obravnavali tudi več zadev pod točko Razno. Avstrijska delegacija je poročala o izzivih za evropsko kmetijstvo in gozdarstvo, ki jih predstavlja Uredba o krčenju gozdov v kontekstu trenutne kmetijske krize, Litva je poročala o srečanju nordijsko-baltskih ministrov, pristojnih za kmetijstvo (februar 2024), ki je potekalo v luči skupnih izzivov v kmetijskem sektorju v trenutno težavnem okolju. Španska delegacija je poročala o pomembnosti zagotavljanja NGT v kmetijskem sektorju za krepitev odpornosti, trajnosti in dobičkonosnosti ter o preliminarni sodbi glede ribiških kvot TAC. Portugalska delegacija je ministre seznanila z nadomestili v primeru izrednih dogodkov v okviru Evropskega pomorskega, ribiškega in akvakulturnega sklada. Predsedstvo je poročalo o zaključkih konference »Call to Care for Animal Welfare« (januar 2024), francoska delegacija pa je ministre informirala o izboru novega generalnega direktorja v Svetovni organizaciji za zdravje živali, ki bo potekal maja 2024.
V okviru tokratnega zasedanja Sveta za kmetijstvo in ribištvo je na povabilo Cipra včeraj, 25. marca, potekalo tudi srečanje zavezništva devetih sredozemskih držav in držav članic južne Evropske unije – imenovano EUMED9 (Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Malta, Portugalska, Slovenija in Španija), na katerem so članice zavezništva razpravljale o temah, obravnavanih na današnjem zasedanju. Srečanja se je udeležila državna sekretarka Eva Knez.
