Ekološki lešniki domače pridelave so prihodnost prehranske industrije!
Kako so se mladi podjetni Prleki odločili za dokaj nenavadno dejavnost, kamor so vložili že več kot milijon evrov; Trenutno je pod leskom 22, šli pa bodo do 100 hektarjev površin in do 400 ton bio lešnikov
Ko sta se mlada podjetna zakonca, projektant namakalnih sistemov David Voršič in cvetličarka-vrtnarka Petra Peršak Voršič, iz Sv. Jurij ob Ščavnici, pred petimi leti, odločala za „dopolnilno“ dejavnost, sta v mislih imela predvsem prehransko samooskrbo. In že leta 2015 je v Kraljevcih, streljaj nad Blaguškim jezerom, v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, zrasla večja hala za skladiščenje in „predelavo“ lešnikov. Že pred tem so seveda okrog mesta, kjer stoji hala, na šestih hektarjih površin zasadili 2.300 grmov posebne leske. Med preučevanjem trga so namreč dojeli, da je samooskrba z lešniki v naši državi izjemno majhna, le nekje do štiriodstotna, ostale potrebe pa uvažamo predvsem iz Turčije ter iz držav nekdanje SFRJ. Petra in David, čigav 12-letni sinek Timotej se je tudi zaljubil v dodatno dejavnost svojih staršev, sta v mislih imela predvsem prihodnost in ocenila, da so prav ekološko pridelani lešniki v domačem okolju prihodnost prehranske industrije Ob tem so leske in s tem njihovi plodovi dokaj enostavni za gojenje in so ena najbolj prilagodljivih sadnih vrst. Lešniki so bogati z vitamini, minerali, nenasičenimi maščobami, fenoli, beljakovinami, sladkorji in vlakninami. Številne raziskave so tudi potrdile, da ekološki lešniki varujejo pred rakom, znižujejo holesterol ter zmanjšujejo pojav bolezni srca in ožilja. Prav tako so v današnjem času, ko se priporoča uživanje lokalno pridelane in zdrave hrane, lešniki zelo aktualni.
Vse to so bili argumenti, predvsem pomanjkanje ponudbe domačih lešnikov na slovenskem trgu, ki so potrjevali, da sta se Petra in David pravilno odločila, zavedajoč se, da povrnitev investicije ne bo čez noč, kajti leska prve pridelke dajo v tretjem, še bolj četrtem letu, polno rodnost pa doseže med sedmim in osmim letom, ko odvisno od sorte (teh je sedem), na hektar pridobijo tri do štiri tone lešnikov, oz. na grm do povprečno 10 kg. Vsekakor je pomembna voda, kajti brez namakanja se pridela približno tri do štiri kilograme lešnika na eno sadiko, v intenzivnih namakalnih nasadih se ta količina poveča na dvanajst do štirinajst kilogramov Že lani so prvič obirali lešnike iz nasada v Kraljevcih, kjer so leske v četrtem letniku dale dobro tono pridelka. „Prvo tono lešnikov smo obirali ročno, v bodoče pa bo vse opravljal stroj. Sicer pa smo lešnike iz prve berbe prodajali oluščene, z lupino, pražene in mlete. Ves letni pridelek, iz katerega pridelujemo tudi lešnikovo olje, lešnikov liker, moko in refuzo za slaščičarsko industrijo, prodamo na tržnicah, največ na treh lokacijah v Mariboru, kjer je povpraševanje po ekološkem slovenskem lešniku veliko, a tudi v Gornji Radgoni“ nam je povedala Petra Voršič Peršak, ki je dodala da bodo kmalu kupili stroj za obiranje lešnika, ki se običajno obira v septembru, saj osrednji rod nastaja v maju, tako da ga pozeba ne prizadene. V načrtih so nakupi še drugih strojev, za sortiranje, luščenje, mletje, kar bo zaokrožilo strojno obdelavo in predelavo, kajti že letos pričakujejo bistveno večji rod kot lani, že prihodnje leto pa še mnogi večji, kajti počasi bo prve pridelke dodal tudi nov večji nasad, ki si ga je Petra, tokrat skupaj z družinskima prijateljema, sicer bratoma podjetnikom Jožetom in Mitjo Sedmakom iz okolice Ljutomera, uredila na Markovcih na Goričkem.
Lani in predlani so namreč v omenjeni vasi, v občini Šalovci, na šestnajstih hektarjih površine zasadil nasad 6.400 grmov lesk. Kot pravi Jože Sedmak, ki mimogrede s partnerko Andrejo pričakuje, na dan najnega pogovora pa se je njegov brat Mitja poročil z izbranko Sandro, so se za dodatno oz. skupno zasaditev lesk zaradi nenehnega pomanjkanja slovenskega lešnika na tržišču. V Markovce jih je pritegnila možnost pridobitve večje parcele z lepo sončno lego. Večino površin so odkupili od 14 prejšnjih lastnikov, nekaj pa vzeli v najem od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zemljo. Zasajenih imajo 6.400 grmov leske, ki jih vzgajajo na ekološki način. Manjše parcele prejšnjih lastnikov so združili in na pridobljeni površini zasadili sadike, uvožene iz Srbije. “Sadike so dvoletne, vse imajo certifikate in dovoljenja za saditev v Sloveniji. Prav tako so ves sadni material v celoti pregledale inšpekcijske službe ob uvozu v Slovenijo,“ nam je dejal sogovornik, ki poudarja, da je tukaj še posebej pomembno namakanje. Pravzaprav je namakalni sistem ključnega pomena, prleški investitorji pa so še posebej hvaležni šalovskem županu Iztoku Farteku, ki jim ves čas stal ob strani, ko so potrebovali razne dokumente in ostalo za izvedbo svojega projekta. Prav tako so hvaležni sosedom, ki so z odobravanjem sprejeli nasad v takšni velikosti.
Za tovrstno investicijo, torej za ekološki nasad je potrebno pridobiti kar nekaj soglasij za vzpostavitev namakanja, gradbeno dovoljenje za namakalni sistem s prečrpališčem, vodno dovoljenje, pa tudi mnenja lokalne skupnosti, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in JZ Krajinski park Goričko, katerih smernice so pri izvedbi projekta upoštevali. Kot dodaja Sedmak, pustili so zatraviti parcelo v velikosti dvaindvajset arov zaradi zadrževanja metulja mravljinčarja, tudi zbiralnik vode so oblikovali kot sonaravno stoječe vodno telo z zatravljenimi položnimi brežinami. Tako zdaj ponuja nemoteno prehajanje dvoživk in drugih živali, s čimer so se skušali čim bolj približati obstoječi vegetaciji oziroma okolju, v katero so postavljali nasad. Že pred samo zasaditvijo sadik so morali opraviti kar nekaj zemeljskih del. „Najprej smo počistili zaraščene parcele ter poravnali teren. Navozili smo humusno zemljo ter jo na koncu še prezračili do približno meter globine in zgornjo plast tudi fino obdelali. Zemlja se je tudi založno pognojila, trenutno pa na osnovi opravljene analize apnimo tla. Ker je nasad opremljen s sodobnim kapljičnim sistemom namakanja po celotni površini, smo na najnižji točki nasada uredili zbiralnik vode prostornine enajst tisoč kubičnih metrov. V njem zbiramo deževno vodo, ki jo uporabljamo za namakanje. To je ključnega pomena za rodnost leske“, pravi Sedmak, ki dodaja, da načrtujejo še gradnjo sončne elektrarne za potrebe namakanja. Tako bi bil celoten sistem samooskrben na osnovi vode in elektrike.
Vzdrževanje nasada, v katerem je sedem vrst leske, je na začetku kar zahtevna, saj ta zajema gojitveno rez, obdelavo tal, v začetku tudi ročno delo okoli sadik, pa gnojenje in varstvo pred boleznimi in zajedavci. „Kasneje bomo vse postopke opravljali s pomočjo strojne mehanizacije, razen rezi in gnojenja“, pravi Sedmak in dodaj, da je sadilna razdalja med vrstami štiri metre in pol, med sadikami pa slabih pet metrov. Na enem hektarju so zasadili okrog štiristo sadik glede na nagib parcele, sorto, rodovitnost tal in gojitveno obliko. „V našem primeru je to grmovnica, ki daje petindvajset odstotkov več plodov kot drevesa, vendar je nekoliko zahtevnejša za obdelovanje. V nasadu imamo sedem vrst lesk, ki so posajene po določenem sistemu zaradi neusklajenega cvetenja ženskih in moških socvetij, pa tudi zaradi neskladnosti nekaterih sort. S tem smo poskrbeli za dobro oprašitev“, je še dejal Jože Sedmak, ki je dodal, da je celotna vrednost investicije v Markovcih 745.000 evrov.
Najbrž se kdo sprašuje, odkod mladim investitorjem toliko denarja za vlaganje, a je odgovor preprost. Poleg privarčevanih družinskih sredstev, so izjemno uspešni pri različnih razpisih, kjer dobijo nepovratna sredstva, seveda pa v dobrih idejah in projektih , s krediti sodelujejo tudi banke. Mimogrede, ko gre za gojitev lešnikov, vsa opravila razen zimske rezi ter gnojenja potekajo strojno, tako da je dejavnost res enostavna, a kljub temu so potrebne tudi človeške roke. Petra nam pove, da je težko najti pridne delavce, ki bi se jim pridružili. Kljub temu pove, da bi radi „šli tja do 100 ha površin“, žal pa je tudi tukaj problem, kajti čeprav je veliko neobdelanih površin in propadlih kmetij, težko je najti vsaj pet-šest hektarjev zemljišča skupaj, kar je nujno zaradi namakanja. „Manjše površine s ne izplačajo, kajti namakalni sistemi niso poceni. Verjamemo, da bomo kljub temu na severovzhodu države našli ustrezne površine, kajti ko bi imeli tam okoli 100 ha površin pod lesko bi to bilo optimalno in bi takrat lahko pridelali 300 do 400 ton lešnikov“, optimistično dodaja naša sogovornica, ki je prepričana, da slovensko tržišče potrebuje domače ekološke lešnike, ki jih ne bo težko spraviti v promet. Dodala je tudi, da so cene lešnikov, različno od sorte ter tudi kako se prodajajo, na veliko ali malo, različne. Neoluščeni, kar se za pridelovalca najbolj izplača stanejo od 2 do 8 €/kg, oluščeni, za kar je potrebno oluščiti okoli 2,5 kg lešnikov, stanejo od 8 do 20 €/kg naprej, tukaj so tudi praženi, mleti lešniki, lešnikovo olje ipd.
