Gre za slovensko sorto vina z aromo tropskega sadja, ki ima velike možnosti za razvoj; Kako so prve steklenice ranine prodali v Francijo?
Vino Radgonska ranina je stara avtohtona sorta, ki izvira iz območja radgonskih goric. Vino je sijoče rumene barve z nežnim zlatim odtenkom. V vonju zaznamo bogastvo aromatike tropskega sadja. Nežna kislina daje v okusu vinu posebno svilnatost. Bogastvo aromatike se zaključuje z dolgim pookusom. Da gre za avtohtono slovensko sorto z zelo zanimivo in uspešno zgodbo, ki ima velike možnosti za razvoj, je pokazal tudi nedavni „Salon radgonske ranine 2024“. To je na radgonsko-kapelskem vinorodnem okolišu odkrila družina Clotar Bouvier okrog leta 1900 na posestvu v Hercegovščaku, streljaj iz Gornje Radgone. Znanstveno jo je prvič omenjal Franz Zweifler leta 1929, učitelj in ravnatelj Deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, eden vodilnih strokovnjakov za vinogradništvo in vinarstvo svoje dobe na Štajerskem, ki je bil prav tako svetovalec vinarskega podjetja Clotar Bouvier (1853–1930). O tem in še marsičem povezanim ranino, so strokovnjaki spregovorili na posebni delavnici, z naslovom Vsi obrazi radgonske ranine uvedla širša stroka vitikulture – od znanosti, tehnologije, vinogradništva, kletarjenja in senzorike do končnega turističnega gastronomskega produkta, ki je v degustacijski dvorani Doma penine potekala v okviru omenjenega salona ranine.
In kako vidi vse obraze radgonske ranine stroka?
Prof. dr. Stanko Vršič (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, UM) je izpostavil, da je izvor trte ranina dejansko definiran v Sloveniji (edina bela sorta poleg sorte zelen). Genetsko je križanec pinota in rumenega muškata in ima 44 simnonimov v bazi vinske trte VIVC. Danes ranina dozoreva 32 dni prej kot pred 43 leti, zaradi spremembe podnebnih parametrov (višja temperatura, manj padavin), zato je Vršič izzval sodelujoče vinogradnike, naj razmišljajo o sajenju ranine na manj osončenih legah. Da bi podaljšali čas dozorevanja ranine, predlaga tudi spremljanje njenega cepljenja na različnih podlagah.
Gostiteljica in enologinja Radgonskih goric Klavdija Topolovec Špur se je strinjala s prof. Vršičem o potencialu, saj je ranina v Radgonskih goricah zamenjala renski rizling in so z 68 hektarji Radgonske gorice največji pridelovalec ranine. „S svojo sadnostjo, svežino, cvetico in nizkimi kislinami je primerna za zvrsti in je sestavina tako Srebrne radgonske penine kot tudi buteljčnega Janževca. Iz ekološkega vinograda na 5-hektarskem posestvu sorte ranina v Črešnjevcih pa je tudi osnova za naravno peneče se vino Pet-nat. Skupaj s tehnologi in vinogradniki poskušamo reševati izzive prisilnega dozorevanja v 2 do 3 dneh.“ Na vprašanje in pobudo, kdaj bo prva penina po klasični metodi iz ranine, pa Topolovec Špurova odgovarja s skrivnostnim nasmeškom, kajti ranina z nizkimi kislinami „ne kaže toliko potenciala za penino, pridelano po tradicionalni metodi, a to ne pomeni, da ne bomo poskušali.“
Vinsko delavnico sedmih sodelujočih vinarjev s pripadajočimi skrbno izbranimi šestimi pari vin in grižljaji RG bistroja pod taktirko kuharskega mojstra Aleksandra je vodila Tadeja Vodovnik Plevnik (KGZ Maribor), ki kot svetovalka specialistka za vinarstvo, degustatorka in ocenjevalka ter predavateljica na tečajih someljejstva dobro pozna ranino. Opisuje jo kot univerzalno sorto in izpostavi, da je prvi mošt, ki ga dobijo na Štajerskem, prav iz ranine. Vino je bogato, nežno s kislino, z bogatim alkoholom in ekstraktom. Ima čisto svojevrstno cvetico in aromo. Čeprav sta za ranino značilni mladost in svežina, je sposobna dozoreti tudi do zrelejših not, pozne trgatve, jagodnega izbora. Janja Viher (ZIP Maribor), ki je po strokovni plati sodelovala že pri 1. Salonu ranine v sklopu projekta LAS Prlekija, je pozdravila namero po trajnostno zanimivem dogodku, ki sooblikuje kreiranje turističnih zgodb, ki so avtentične, neponovljive in navdušujoče. „S trendom turistične uporabo e-koles nam je zdaj že zelo blizu avstrijska štajerska vinska cesta, ki v jesenskih mesecih beleži vedno večje število turističnih obiskov. Turisti iščejo prav gastronomsko ponudbo in v radgonsko-kapelske gorice lahko dejansko pridejo tudi z e-kolesom. Če bomo znali nagovoriti vsaj 5 odstotkov teh gostov, se nam ni treba bati za razvoj vinorodne Štajerske. Morebiti je to njen velik potencial, da je vinska regija v dveh državah med dvema izjemnima rekama Muro in Dravo, na bogati podlagi, nastali iz panonskega morja.“
Na sproščenem delu prijetnega dogodka, ki ga je odprl Tilen Artač, skupaj z gostiteljema, direktorjem Radgonskih goric Borutom Cvetkovičem in enologinjo Klavdijo Topolovec Špur, so se s svojimi raninami predstavili lokalni vinarji, kot so: Steyer Vina, Vina Tempus, Vina Fleisinger, Vinogradništvo Kolarič, Vinarstvo Hafner, Anina klet. „Ranino so mi pokazali tujci. Nikoli ne bom pozabil, kako je slavni francoski kuhar Joël Robuchon na obisku v Sloveniji neko jutro povedal, da celo noč ni mogel spati, ker ga je nekaj tako pretreslo. Nato smo vsi odprtih ust čakali, kaj bo povedal. Rekel je, da ni mogel spati zaradi ranine, saj ga je čisto očarala. Takrat smo začeli prodajati prvo ranino v francoske restavracije,“ je prisotnim zaupal Danilo Steyer. Na posestvu Steyer je sicer paradni konj dišeči traminec, a ranini namenjajo enakovredno pozornost zaradi izjemnega potenciala. Na dogodek je povabil tudi poslovne partnerje iz Japonske, ki jih je spoznal pred nekaj meseci na sejmu Foodex v Tokiu in so prav tako veliki ljubitelji ranine.
