Pomurski sejem je gostil vinogradniško vinarski posvet „Vinski letnik“ Vinorodne dežele Podravje
V organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – KGZ Maribor, Pomurskega sejma in Radgonskih goric, je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni potekal odmeven vinogradniško – vinarski posvet „Vinski letnik“ – Vinorodne dežele Podravje. Posvet, katerega je vodila Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo KGZ Maribor, je pritegnil veliko število vinogradnikov in vinarjev, kakšnih 70 jih je bilo iz Vinorodne dežele Podravje ter številne goste, kateri so tako ali drugače povezani z vinsko kapljico. Po tem, ko je mladi harmonikar Jaka Fekonja zaigral nekaj domačih vinskih, so prisotne uvodoma pozdravili in nagovorili: Irena Leonida Kropf, direktorica KGZS-Zavoda Maribor; Boris Nicolas Erjavec, izvršni direktor Pomurskega sejma; Nina Polanec, 28. slovenska vinska kraljica in Martin Mavsar, direktor KGZS.
Sam posvet je obravnaval nekaj aktualnih zadev povezanih s slovenskim vinogradništvom in vinarstvom, seveda tudi aktualno problematiko na tem področju. O tem, ali je vsako vino z mehurčki že penina, sta spregovorili redna prof. dr. Tatjana Košmerl, Biotehniška fakulteta Ljubljana ter Klavdija Topolovec Špur, enologinja, Radgonske gorice. Topolovec Špur je skupaj s sodelavcema iz Radgonskih goric d.d. Juretom Peršakom in Martino Ficko, spregovorila tudi na temo „Po sledovih Radgonske ranine“. Lea Vučko (Pomurski sejem d.d.) je spregovorila o največjem slovenskem ocenjevanju vin „Vino Slovenija – Pečat kakovosti slovenskega vina“, kot pomembnem tržnem in promocijskem orodju za vinarje. V okviru posveta so podelili tudi listine o oceni vin »Vinski letnik 2024« in 2. Vseslovenskem ocenjevanju vin tolerantnih sort.
Kot je povedala specialistka za vinarstvo na mariborskem zavodu Tadeja Vodovnik Plevnik, je bila na ocenjevanju zastopana celotna zbirka podravske vinorodne dežele, ocenjevali pa so v kategorijah bela suha, polsuha, polsladka, sladka, roseji, rdeča vina in penine. Med suhimi vini je najvišja ocena pripadla chardonnayju Vinarstva Breznik iz Komarnice pri Cerkvenjaku, med suho zorjenimi vini starejših letnikov sivemu pinotu (2022) kleti Meum Winery Jurija Brumca iz Loč, med lanskimi polsuhimi vini sauvignonu Vinogradništva Mulec iz Jakobskega Dola, med polsladkimi pa rumenemu muškatu Vinogradništva Vrecl iz Hoč. Med peninami starejših letnikov je najvišja ocena znova pripadla Zlati Radgonski penini. Analiza je po besedah Tadeje Vodovnik Plevnik pokazala, da vina letnika 2024 vsebujejo zmerni, višji, ponekod tudi visok alkohol, normalno vsebnost skupnih kislin, značilno za posamezne sorte in ustrezen ostanek nepovretega sladkorja, tako da je dosežena harmoničnost in zaokroženost v okusu, skupen vtis pa je všečen. Zaradi teh lastnosti bodo vina primerna tudi za daljše zorenje. „V splošnem pa vina letnika 2024 izražajo zapeljiv videz – sijoče, sortno značilne barve, s prepoznavno in poudarjeno dišavnostjo, ki se pri posameznih sortah izraža v razkošju sadnih in cvetih vonjev. V okusu pa so vina sveža, iskriva, primerno polna in prijetno pitna,“ je še dodala ugledna strokovnjakinja Vodovnik Plevnik.
Kot rečeno je KGZ Maribor letos drugič pripravil tudi ocenjevanje vin tolerantnih sort iz vseh treh vinorodnih dežel. Pred štirimi leti je bilo namreč v trsni izbor vpisanih prvih osem tolerantnih sort, ki se smejo saditi v Sloveniji. Tako lahko v vinorodnih deželah Podravje in Posavje vinogradniki poslej sadijo sorte solaris, johanniter, souvignier gris, muscaris in monarch, v vinorodni deželi Primorska pa soreli, fleurtai in merlot kanthus. Kot je pojasnila vinska strokovnjakinja Vodovnik Plevnik, so omenjene sorte bolj odporne na dve najpogostejši rastlinski bolezni vinske trte, peronosporo in oidij, zanimive pa so predvsem za vinograde na večjih strminah, zelo pogosto se za njihovo sajenje odločajo tudi ekološki vinogradniki. Na ocenjevanju je bilo 26 vzorcev enajstih vinarjev iz vseh treh vinorodnih dežel. Med vini normalne trgatve lanskega letnika je najvišjo oceno prejel solaris iz Ptujske kleti, med vini posebne kakovosti pa je navdušil muscaris vinarske družine Hoznar iz Ručetne vasi v Beli Krajini.
Kakorkoli že, kot se za mesto penine in sejmov spodobi, se je ob koncu vse skupaj s sejma preselilo v kleti na degustacijo vrhunskih radgonskih vin in penin. „Izvedba strokovnega posveta ‘Prerez vinskega letnika’, je odraz vinogradniške tradicije in potreb v okolju. Ponosni smo, da skupaj pišemo zgodbo o uspehu naše dežele, zato se veselimo prav vsakega napredka in razvoja vsake kmetije. Vedno bolj se v okolju potrjuje dejstvo, da je za razvoj potrebno sodelovanje – tako panožno med pridelovalci, kot tudi interaktivno strokovno sodelovanje z raziskovalnimi in strokovnimi inštitucijami,“ še poudarjajo na KGZ Maribor.
