V največjem podajetju na radgonskem območju pripravili 5. krvodajalsko akcijo
Ob minulem izrednem stanju, ko se je veliko ljudi zadrževalo v svojih domovih in so se redki krvodajalci odločali za darovanje krvi, niti ne preseneča, da je marsikje po državi prišlo do pomanjkanja najbolj pomembne življenjske tekočine. Tako so se denimo že nekaj časa v UKC Maribor spopadali z nižjimi zalogami krvi krvnih skupin 0- in + ter A+. In zato je prav dobrodošla sleherna krvodajalska akcija, ki so jih območna združenja in krajevne organizacije RKS pripravile po različnih krajih ter tudi v gospodarskih organizacijah.
Tako je tudi v enem največjih in najpomembnejših podjetij v Pomurju, radgonskemu Arcontu, v organizaciji Območnega druženja RK Gornja Radgona in izvedbi Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, potekala 5. Arcontova krvodajalska akcija. Tega plemenitega dejanja se je udeležilo kar 94 krvodajalcev in krvodajalk, ki so darovali skoraj 40 litrov nenadomestljive tekočine. Najbrž bi krvodajalcev bilo še več, če se nekateri zaposleni v Arcontu v minulih tednih ne bi udeležili lokalnih krvodajalskih akcij, ali pa so kri darovali v bolnicah. Vsekakor je vsa kri šla na pravi naslov, in zato: „Vsem iskrena hvala za pogum in plemenito dejanje. Hvala tudi izvajalcem krvodajalske akcije ter aktivistom Rdečega križa“, poudarjajo na OZ RK Gornja Radgona, v podjetju Arcont, kjer vseskozi živijo z okoljem pa dodajajo, kako je tokratna Arcontova krvodajalska akcija, prvič potekala z maskami, a „tudi te niso uspele zakriti nasmehov naših plemenitih sodelavcev.“
Kdo lahko daruje kri?
Kri lahko daruje vsaka oseba: med 18. in 65. letom starosti, ki tehta vsaj 50 kg in je dobrega zdravja; moški na vsake 3 mesece, ženske na vsake 4 mesece.
Kdo ne sme nikoli darovati krvi?
Osebe okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si kadar koli vbrizgavale droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo; osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C).
Zakaj je pomembno, da je krvodajalstvo prostovoljno, neplačano in anonimno?
V dolgoletni tradiciji slovenskega krvodajalstva se je izkazalo, da so prostovoljnost, neplačanost in anonimnost pomembni temelji za preskrbo z varno krvjo. Ker je krvodajalstvo prostovoljno in brezplačno, se zanj vsak odloči zgolj zato, ker želi pomagati in je dovolj zdrav za to. Le zdrava kri pa resnično rešuje življenja! Anonimnost pomeni, da krvodajalec ne ve, komu je daroval svojo kri, prejemnik pa ne, od koga jo je prejel. Sicer pa ne pozabimo; Darovanje nič ne boli, veliko pa pomaga, ne le prejemniku, temveč tudi darovalcu!
Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi. V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi. Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo.
Na svetu je mimogrede veliko več ljudi Rh-pozitivnih; v Sloveniji je takšnih okoli 85 odstotkov, medtem ko je Rh-negativnih 15 odstotkov ljudi. Pri Rh-faktorju (Rhesus faktor), gre za prisotnost oziroma odsotnost enega samega tako imenovanega D-antigena. Rh-pozitivne osebe so tiste osebe, ki ta antigen posedujejo in imajo tako krvno skupino Rh+, osebe, ki omenjenega antigena nimajo, pa imajo krvno skupino Rh- in so zato Rh-negativne.
