19. november se kot mednarodni dan moških obeležuje od leta 1999
Na ta dan se z večjo pozornostjo kot sicer razmišlja o zdravju moških, o izboljšanju odnosov med spoloma, o pomembnosti vloge moških in njihovega prispevka k družbi, v družini, v zakonu ter pri vzgoji in osebnostnem razvoju otrok. Letos je Statistični urad Republike Slovenije (SURS), med drugim sporočil tudi, v čem in koliko se moški del prebivalstva Slovenije razlikuje od povprečja v celotni Evropski uniji. V Sloveniji živi 2.107.000 prebivalcev: 1.058.000 moških in 1.049.000 žensk. V celotni Evropski uniji je bilo v 2020 na 100 moških povprečno 104,7 ženske, medtem ko je bila Slovenija ena od štirih članic, v katerih je bilo žensk manj kot moških (99,4 ženske na 100 moških). Preostale tri so bile: Švedska, Luksemburg in Malta in v teh je bil delež žensk še nižji kot v Sloveniji. Za vse štiri omenjene države je značilna visoka stopnja priseljevanja delavcev, ki so večinoma moški.
Povprečna starost moških v Sloveniji je v prvem polletju 2021 bila 42 let. Njihovo najpogostejše ime je bilo Franc, največ novorojenih dečkov pa je že 21. leto zapored dobilo ime Luka. Kombinacija imena in priimka Janez Novak, ki ga v Sloveniji pogosto uporabljamo kot generično osebno ime, se v Sloveniji med moškimi uvršča po pogostnosti na tretje mesto, za Jožefom Horvatom in Francem Novakom. Med 20–24 let starimi prebivalci Slovenije (moškimi) je v letu 2020 bilo 92 odstotka takih, ki so imeli končano vsaj srednjo stopnjo izobrazbe, s čimer se je Slovenija uvrstila kar za 10 odstotnih točk nad povprečje Evropske unije; pred njo so bile le tri države, Hrvaška, Irska in Grčija. V večini evropskih držav je med osebami, vključenimi v terciarno (višješolsko in visokošolsko) izobraževanje več žensk kot moških.
V Sloveniji je v 2020 delež moških med njimi znašal 42 odstotkov, v celotni evropski uniji pa 46 odstotkov. Delež študentov med študentkami in študenti je bil največji v Nemčiji (52 odstotkov), najmanjši pa na Švedskem (40 odstotkov ). V Sloveniji je bilo v letu 2020 med 25–34 let starimi moškimi 36 odstotkov takih, ki so imeli dokončano najmanj višješolsko izobrazbo. V Evropski uniji pa je ta odstotek 35. V nekaterih poklicih so moški številnejši kot v drugih. Med osnovnošolskim učiteljstvom jih je na primer v Sloveniji le 12 odstotkov, med osnovnošolskim strokovnim osebjem 13 odstotkov. Močno pa prevladujejo predvsem v tehničnih poklicih. Med delovno aktivnimi osebami z izobrazbo s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij jih je bilo v EU v 2020, 83 odstotkov, v Sloveniji pa kar 90 odstotkov. Med moškimi v Sloveniji je bilo v letu 2020 delovno aktivnih 81 odstotkov (starih 15–64 let), kar je za odstotno točko več od povprečja v celotni EU. Tako v EU kot v Sloveniji pa je stopnja delovne aktivnosti med moškimi z otroki višja kot med moškimi brez otrok. Med moškimi z otroki je bil v letu 2020 delež delovno aktivnih v celotni EU največji med moškimi z dvema otrokoma, samo v Sloveniji pa med moškimi s tremi ali več otroki.
Ob tem še dodajamo podatke o številu ljudi po občinah radgonskega območja in ob tem dodajamo število moških. Na območju občine Apače živi po zadnjih statističnih podatkih 3.556 ljudi, med njimi je 1.775 moških. Na območju občine Gornja Radgona je med vsemi 8.466 ljudmi, 4247 moških. Na območju občine Radenci, kjer živi skupno 5.084 ljudi, je 2.522 moških. Na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici je med 2.850 tamkajšnjimi prebivalci 1.419 moških. Tako je na območju vse Upravne enote Gornja Radgona med 19.956 ljudmi 9.963 moških. To pomeni, da je na vsem radgonskem območju 993 žensk več kot moških. (F.K.)
