Kako je s prometno varnostjo starejših državljanov: Policista na obisku v DSO Gornja Radgona
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer poleg različnih kulturnih, športnih, družabnih in zabavnih dogodkov ter prireditev, pogosto za svoje stanovalce organizirajo tudi ustrezna usposabljanja in izobraževanja. Tako so tudi v teh deževno – snežnih dnevih pripravili zanimivo preventivno izobraževanje na temo Starejši v prometu. Da je šlo za aktualno tematiko potrjuje tudi dejstvo, da se je zbralo presenetljivo lepo število stanovalcev, zraven pa tudi njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni, predstavniki CSD in drugi občani. Po pozdravnem nagovoru direktorice DSO GR, dr. Suzane Bračič Arcet, sta izobraževanje, kjer so ju stanovalci veliko spraševali, med prijetnim pogovorom in razumevajoče izvedla mag. Karel Reihs, vodja oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije Policijske uprave Murska Sobota in Boštjan Živko, vodja policijskega okoliša Gornja Radgona.
Oba sta starejšim besedno ter preko video posnetkov in fotografij, spregovorila predvsem o varnosti v prometu, kjer osebe nad 65 let starosti sodijo med najbolj ogrožene udeležence v prometu. Med prijetnim klepetom in druženjem sta se policista dotaknila tudi premoženjskih kaznivih dejanj, ki jih ne manjka in jasno je, da so tudi nepridipravi vedno bolj „inovativni“. Pozabili niso niti na nasilje nad starejšimi ipd. Za starejše, ki se še vozijo pa je bilo videti, da so največji izziv krožišča, katerih je v zadnjih letih vedno več in so vedno bolj zapletena, tudi na slovenskih prometnicah. Vodja policijskega okoliša Boštjan Živko je starostnikom podelil tudi prospekte in kataloge s policijskimi nasveti, ki bodo stanovalcem doma gotovo dobrodošli, ter odsevnike za sprehode v temi. Mag. Karel Reihs je predstavil tudi statistične podatke prometnih nesreč, poškodb, smrti, ki za zadnjih nekaj leta kažejo, da so prav starejši pogosto med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v prometu.
Glede na udeležbo v prometu, so starejši najbolj ogroženi kot pešci in kolesarji, kjer predstavljajo večji delež smrtnih žrtev, a tudi kot vozniki osebnih vozil, mopedov, trosedov ter seveda kot uporabniki invalidskih vozičkov. Starejši so v prometu pogosto ogroženi zaradi slabšanja svojih sposobnosti, kot so vid in sluh, ter nepoznavanja novejših prometnih pravil. Poleg tega imajo starejši pogosteje kronična obolenja in uživajo različna zdravila, tudi tista z „rdečim trikotnikom“. Kljub temu je potrebno z vidika družbe zagotavljati mobilnost starejših, saj so tako aktivno vpeti v družbo. Tudi zaradi tega, po prepričanju mag. Reihsa, kaže za večjo varnost starejših upoštevati prometna pravila in tudi, da pešec nima absolutne prednosti v prometu. Pomembno je tudi posvetovanje z zdravnikom glede upada sposobnosti ter različnih zdravil, pomembna je tudi vidnost in varnost v prometu (uporaba svetlih oblačil, odsevnikov), učenje in obnavljanje znanja, vzdrževanje dobre telesne in duševne kondicije (redna zmerna telesna aktivnost, npr. hoja) ipd. Policista sta spregovorila (in odgovarjala na vprašanja) tudi o: vozniških dovoljenjih pri starejših voznikih, prometni varnosti: “Bodi viden, bodi previden”, pravilih vožnje v krožiščih in na avtocestah, varni uporabi javnega prevoza potnikov, lokalni prometni problematiki na radgonskem območju, nevarnosti nepravilne udeležbe v prometu…
Skratka; Kot smo slišali na odmevnem izobraževanju starejših udeležencev v prometu, nevarnost, da so starejši vozniki motornih vozil povzročitelji prometnih nesreč, se povečuje po njihovem 65. letu. Od 74. do 85. leta je njihovo povprečje 3 smrtne žrtve na 161 milijonov prevoženih kilometrov in je enako povprečju mladih voznikov. Od 85. leta dalje pa povprečje zraste na skoraj štirikrat višjo raven kot pri mladih voznikih. Starejši, kot so vozniki, hitreje se zmanjšuje njihova zmožnost zaznavanja in slabše so njihove vozniške sposobnosti. Hkrati pa je zaradi večje ranljivosti starejših večja verjetnost, da bodo v nesreči, ki za mlajše morda ne bi bila zelo huda, utrpeli hujše poškodbe ali celo smrt. Običajno se zaradi starosti in/ali zdravstvenih težav zmanjšajo vozniške zmožnosti in sposobnosti. Starost z vidika voznika pomeni upad življenjskih moči in zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti, pomembnih za varno vožnjo. Bolezni in poškodbe dodatno prispevajo k poslabšanju telesnega in duševnega zdravja. S tem je povezano pogosto ali redno zdravljenje z različnimi vrstami zdravil.
Vendar ni le starost sama po sebi tista, ki predstavlja večje tveganje za prometno nesrečo. Bolj verjetno se tukaj kaže vpliv funkcionalne oviranosti, povezane z zdravstvenim stanjem posameznika ali z zdravil, ki jih starejši uživajo. S podaljševanjem delovne dobe se podaljšuje tudi obdobje nujne aktivne udeležbe v prometu. Hkrati pa s staranjem prebivalstva narašča tudi število starejših voznikov. Trenutno je v Sloveniji že dobra četrtina voznikov starejša od 65 let. Zaradi prometne varnosti bo potrebno spodbuditi razvoj in izvajanje posebnih programov usposabljanja, ki bi starejšim voznikom omogočili lažjo integracijo v sodobni promet ter hkrati izboljšali samo prometno varnost te populacije. Strategija »aktivnega staranja« je odgovor na demografske spremembe in postavlja v ospredje zahteve, da starejši ostanejo čim dlje aktivni, mobilni in da sami v večji meri skrbijo za svoje zdravje in socialno varnost.
V prihodnje, tako stroka, bo potrebno poskrbeti za prilagoditev okolja in vozil starejšim, hkrati pa se bodo morali na spremembe in na jutrišnji čas prilagoditi tudi starejši sami. Predvsem starejši vozniki bodo morali slediti hitro spreminjajočemu se tehnološkemu razvoju ter biti dovolj poučeni in kritični do svojih zmožnosti in sposobnosti za vožnjo. Kot je še bilo slišati, vožnja motornega vozila je zahtevno delo, ki ga izboljšujemo s prakso in izkušnjami. Starejši vozniki imajo nedvomno veliko izkušenj. Vendar varen voznik ni le tisti, ki je z leti in s prakso razvil veščine vožnje, pač pa tudi tisti, ki ravna odgovorno in se zaveda svojih sposobnosti in omejitev…
Če strnemo; Starejši udeleženci v prometu so najbolj ogrožena skupina, zato potrebujejo posebno obravnavo pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu. Kljub temu, da starostniki niso glavni povzročitelji prometnih nesreč, pa se število prometnih nesreč v katerih so udeleženi starostniki, povečuje. Ogroženost starostnikov v cestnem prometu ne izhaja iz njihove množične udeležbe v prometu, ampak iz dejstva, da se povečuje število udeležencev v prometnih nesrečah in da s starostjo raste možnost poškodb pri udeležbi v njej. Med kolesarji in pešci število nesreč in poškodb rasteta ne glede na to, ali je bila oseba udeležena v prometni nesreči kot udeleženec ali povzročitelj. Vrsta poškodbe pri voznikih pa začne izraziteje rasti po 65. letu starosti, ko so že prisotne nekatere spremembe v zaznavanju in reagiranju na situacijo v prometu. Vozniki starostniki, ki so povzročitelji prometnih nesreč, so praviloma večkrat poškodovani, manj pa se pojavljajo kot oškodovanci prometnih nesreč. Upadanje sposobnosti, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu je težko nadzorovati in meriti. Še težje pa je na podlagi nekaterih opazovanj ali grobih meritev podati oceno sposobnosti posameznika za varno udeležbo v cestnem prometu. Ta spoznanja pa so pomembna za vse, ki se ukvarjajo ali srečujejo s prometom, prometno tehniko in prometno infrastrukturo. Pomembno je, da se starejši populaciji nameniti posebna pozornost, kot poudarjajo policisti.
In zato je tudi akcija vodstva DSO Gornja Radgona, oz. direktorice dr. Suzane Bračič Arcet, več kot koristna.
