Pevke in pevci DU Grozdek Janžev Vrh razveselili stanovalce DSO Gornja Radgona
Tudi v teh vročih poletnih dnevih se v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona vrstijo prireditve in dogodki, ki stanovalcem krajšajo čas in pogosto vračajo v njihovo mladost. Še posebej jih navdušujejo nastopi pevskih skupin, ki ohranjajo kulturno dediščino ljudskih pesmi, saj poslušalci z veseljem zapojejo zraven z nastopajočim. Ljudske pesmi in viže so namreč več kot le glasba; so živa dediščina, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo. So pomemben del slovenske kulturne dediščine, saj odražajo zgodovino, tradicijo in vrednote slovenskega naroda, kar spoštujejo tudi stanovalci doma, katerim je pogosto nudena možnost poslušanja ljudskih pesmi, ki so bile za človeka že od nekdaj način prenašanja zgodb iz kraja v kraj, iz roda v rod, ter način izražanja in stalna sopotnica pri vseh življenjskih prelomnicah. Ljudska pesem je del naše kulturne dediščine, katero smo dolžni ohranjati za prihodnje rodove, za kar pa so potrebni ljudje, ki imajo veselje in spoštovanje do ljudske pesmi. In takšni so tudi pevke in pevci Pevske skupine DU Grozdek Janžev Vrh, ki so s svojim nastopom ne le navdušili prisotne, temveč so še enkrat dokazali, da kultura in lepa slovenska pesem ne bo nikoli zamrla. Njihov nastop za stanovalce doma je bil poln lepih spominov pa tudi skomin, predvsem pa prepoznavanja našega izvora, saj so se jim mnogi poslušalci pridružili pri petju. Vse skupaj pa nastop dodatno naučil, da ljudsko lahko ostane ljudsko samo, če se do njega goji ljubezen in spoštovanje.
Nastopajočim pevkam in pevcem, ki so razveselili stanovalce doma in tudi zaposlene ter druge obiskovalce, je direktorica DSO GR, dr. Suzana Bračič Arcet, ki je izrazila upanje, da to ni zadnje gostovanje upokojencev iz dežele janževca, med njihovim stanovalcem… Pevska skupina DU »Grozdek« Janžev Vrh je bila ustanoveljena v letu 2016 z namenom ohranjanja in prepevanja slovenske ljudske pesmi ter popestritve posameznih aktivnosti društva. Sodelujejo na reviji pevskih zborov Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev, reviji poustvarjalcev ljudskega izročila in na posameznih aktivnostih PGD Janežev Vrh. Pravijo, da nimajo nobenih »tekmovalnih« ambicij, pojejo pa z veseljem za svojo dušo. Tokrat so zapeli ducat starih ljudskih, zlasti ljubezenskih pesmi. Od začetka je skupino vodila Marta Kovačič, a ker je že starejša in ji peša zdravje, skupino že nekaj let vodi Silva Domanjko. Za spremljavo skrbi harmonikar Robert Majerič. Kot pravi predsednik DU Grozdek Jože Vaupotič, ki je društvo in skupino tudi predstavil, bi bili veseli kakšne mlajše okrepitve, saj se pevke in pevci starajo in rdečijo, saj so tudi tokrat tri pevke izostale zaradi zdravstvenih težav. Sploh pa so ob ustanovitvi pevske skupine imeli 15 pevcev, danes jih je 11…
Prihod kakšnih novih, zlasti mlajših obrazov, pa bi tudi sploh bili jamstvo, da tovrstno ljudsko poustvarjanje v Sloveniji nikoli ne bo zamrlo. Sicer pa, slovenske ljudske pesmi so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali in nato oblikovali v mnogotere različice napevov. Še izrazitejši pretok pesmi in zgodb pa se je povečal, ko so se ljudje začenjali seliti. Te so v največji meri prenašali potujoči pevci ter godci, pa tudi vojaki, študenti in rokodelci. Kot je „izbrskala“ glasbena strokovnjakinja in pedagoginja Simona Pirc Katalinič, sicer vodja JSKD OI Gornja Radgona, ljudske pesmi so pri nas peli in igrali ob raznih tradicionalnih praznikih, kot so: Jurjevo, Koledo…, ali ob družabnih dogodkih, kot so: ženitovanja, sedmine, veselice, sejmi, martinovanje, pustovanje in ob zaključkih večjih kmečkih del: takrat so opevali oranje, žetev, košnjo sečnjo, mlačvo trgatev, ličknje, ipd. Že nekoč je veljalo, da so se ljudje med seboj veliko družili in, da je bilo med njimi več osebnega stika. Prihod muzikanta pa je prinesel obilo dobre volje, zato so se rojevale nove zgodbe in melodije.
„Glede na vsebino delimo ljudske pesmi na ljubezenske, svatovske, pivske in zdravice, zakonske, šaljive, mrliške, pripovedne, nabožne, vojaške, pesmi o delu, domovinske in druge pesmi. Zaradi ustnega izročila so doživljale manjše ali večje spremembe, ki se kažejo v variantnosti v jeziku, melodiji, vsebini, ritmu in stilu. Starost naših ljudskih pesmi je zelo različna. Najstarejše najverjetneje segajo še v praslovansko domovino in pogansko dobo. To domnevo vzbujajo ostanki zagovorov, bajk ipd. Svoj višek pa je naše ljudsko pesništvo doseglo v 14. in 15. stoletju,“ razlaga voditeljica Simona Pirc Katalinič, ki je dodala, da smo v Sloveniji, v 19. in 20. stoletju imeli že zelo velik izbor ljudskih pesmi. Pesmi so po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z dialektom krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi.
