Delegacija Društva general Maister Cerkvenjak obiskala zaslužnega člana in podpornika!
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona so obeležili prav poseben dogodek. Pri njih namreč med okoli 150 sostanovalcev prebiva tudi 93-letni Milan Nekrep iz Gornje Radgone, ki je prejel plaketo Društva generala Maistra Cerkvenjak, kot zaslužnemu članu in podporniku za dolgoletno sodelovanje in pomoč pri delovanju društva. Plaketo mu je osebno predal predsednik društva Roman Lovrenčič, z njim pa sta prišla tudi župan občine Cerkvenjak, mag. Marjan Žmavc in ravnatelj OŠ Cerkvenjak–Vitomarci, mag. Mirko Žmavc, ki sta bila prva soustanovitelja iniciativnega odbora za ustanovitev Društva general Rudolf Maister – Vojanov.
Milan Nekrep je leta 1960 začel svojo poklicno pot na OŠ Cerkvenjak, kjer je kot ravnatelj, spoznal svojo bodočo ženo Elizabeto, ki je na isti šoli delala kot učiteljica. To je bilo njuno prvo službeno mesto. Leta 1965 sta se preselila v Gornjo Radgono, a Cerkvenjak je Milanu Nekrepu vse od takrat ostal globoko v srcu, zato je bil nadvse ganjen, da so ga obiskali kolegi iz občine Cerkvenjak. Gostom se je pridružila tudi direktorica DSO dr. Suzana Bračič Arcet, ki je pozdravila vse zbrane in jim izrazila veselje in čast, da je lahko bila del tega posebnega dogodka, saj verjame, da je njihov stanovalec Nekrep veliko prispeval k razvoju lokalne skupnosti Cerkvenjak, kjer je deloval nekaj časa službeno in tudi kasneje na kulturnem področju. Dogodku so se pridružili tudi zaposleni DSO, ki prihajajo iz občine Cerkvenjak. V sproščenem vzdušju so obudili spomine iz preteklega bogatega kulturnega in družbenega življenja ter srečanje zaključili z mislijo, da je povezovanje in sodelovanje med ljudmi največja domovinska vrednota, ki jo je zagovarjal tudi general Rudolf Maister.
Milan Nekrep je v času, ko je bil ravnatelj OŠ Cerkvenjak, med letu 1960 – 1965 bil tudi predsednik kulturnega društva, igralec, zborovodja ženskega pevskega zbora itd. Zbor, ki je pod njegovim vodstvom deloval nekaj let je bil deležen laskavih ocen. V njegovem času predsedovanja KD Jože Lacko Cerkvenjak so v Cerkvenjaku dobili tudi kino. Nekrep se je v Cerkvenjak rad vračal tudi po tem, ko je odšel v Gornjo Radgono, Tako je z Vladom Tušakom sodeloval pri mogočnem medobčinskem gledališkem projektu Lenart – Gornja Radgona, Kreftovi Veliki puntariji v začetku sedemdesetih let, ki so jo igrali v Vidmu ob Ščavnici na prostem. Posnela pa tudi RTV Slovenija. V času kmečkih povork na Pomurskem sejmu in že pred tem v Cerkvenjaku je sodeloval kot strokovnjak za izvirnost oziroma originalnost prikazov običajev. „Kot zborovodjo smo Milana v Cerkvenjaku znova srečali kot zborovodja MePZ leta 1994, katerega je vodil dve leti in z njim za programske potrebe posnel glasbeno kaseto. V Cerkvenjaku je bil dokler mu je zdravje dopuščalo aktiven član Slovenskogoriškega foruma, pozneje z ustanovitvijo Društva general Maister Cerkvenjak pa tudi član tega društva. Skratka Cerkvenjak je vzljubil kot svoj rojstni kraj. Šolarji smo ga v mojem času oboževali tudi kot odličnega smučarja, saj je ustanovil smučarski klub Gornja Radgona. Še danes, ko se srečava, se spomniva na čase, ki so kljub težkemu življenju imeli v ljudeh človečnost in čut s svojimi močmi pomagati razvoju svojih krajev,“ nam je povedal še en znan Cerkvenjačan Franc Bratkovič, ki je nekoč bil tudi predsednik kulturnega društva v Cerkvenjaku.
Sicer, pa prav ob njegovem 90. rojstnem dnevu, leta 2022 sta takratna župan in podžupan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko in David Roškar, ob 27. občinskem prazniku, Milanu Nekrepu izročila Zlati grb občine Gornja Radgona, in sicer za njegovo življenjsko delo na področju vzgoje, kulture in športa. Milan Nekrep se je rodil 4. oktobra 1932 v Jarenini, kjer je med 2. svetovno vojno obiskoval osnovno šolo, katero je dokončal v Mariboru. Tam je namreč obiskoval nižjo gimnazijo in še učiteljišče, kar je končal pred odhodom v JLA v Bitolo, leta 1954. Najprej se je zaposlil kot ravnatelj na osnovni šoli Lokavec, kamor je bil poslan s posebnim dekretom. Enako so ga z dekretom, po dveletnem študiju v Ljubljani, kot štipendista takratne lenarške občine poslali za ravnatelja OŠ Cerkvenjak. Preden je postal ravnatelj je kratek čas poučeval slovenščino in srbohrvaški jezik. Tam je spoznal tudi Liziko, s katero se je 23.9.1961 tudi poročil in ustvaril družino (sin Miki in hčerka Tadeja, op.p.). Leta 1965 je prišel v Gornjo Radgono, kjer je služboval kot ravnatelj na osnovni šoli Gornja Radgona, ko je še ta bila v radgonskem gradu. Med službovanjem se je tudi politično udejstvoval bil tajnik takratne SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva) v Gornji Radgoni. V času izgradnje nove osnovne šole je bil predsednik odbora. Še danes se spominja, kako je bilo težavno prepričati odgovorne v Ljubljani, da bi gradili novo in ustrezno šolsko zgradbo. Če ne bi bili uspešni na referendumu, ter tudi če ne bi sami zbirali sredstva od sponzorjev in s samoprispevkom, ne bi dobili državnih sredstev. Bila je to velika investicija za tisti čas, zato so med drugim sami zbirali tudi les. Milan je sicer nazadnje služboval kot ravnatelj na OŠ Kapela.
Tudi po odhodu v pokoj (leta 1990) naš sogovornik ni veliko miroval, saj je osem let deloval kot član občinskega sveta Gornja Radgona, bil je tudi predsednik stranke DeSUS v Gornji Radgoni in aktivno deloval pri izgradnji Doma starejših v Gornji Radgoni. Kot ljubitelj kulture je bil predsednik kulturne skupnosti, deloval kot vodja otroških in odraslih pevskih zborov ter organiziral in vodil razne kulturne prireditve. Pogosto je zaigral tudi na harmoniki. Milan Nekrep je bil tudi začetnik organiziranega smučanja v Gornji Radgoni. Januarja 1966 je namreč organiziral prvi radgonski smučarski tečaj v planinski koči Eles v Šmartnem na Pohorju, Bilo je okrog 30 tečajnikov, v glavnem učenci iz radgonske osnovne šole. Za tem je smučarske tečaje vodil še 20 let in skrbel za izobraževanje smučarskih kadrov. Mimogrede danes je predsednik Smučarskega kluba Radgona, njegov sin Milan – Miki Nekrep, seveda je aktivna tudi njegova hčerka Tadeja, predvsem pri kulturi. Slavljenec Milan je za svoja dela že pred tokratnim zlatim grbom, prejel tudi več drugih priznanj, med njimi Kerenčičevo nagrado, občinsko nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka, Plaketo Smučarske zveze Slovenije za življenjsko delo in je še vedno častni član Smučarskega kluba Gornja Radgona…
Kot nam je takrat povedal ob prejetju „zlatega grba“ občine Gornja Radgona, je vesel, da ga v mestu penine in sejmov niso pozabili. Vesel je tudi vsakega dosežka pri razvoju radgonske občine, ter uspehu vsakega posameznika na kateremkoli področju življenja in delovanja…
