DDR Ivan Rihtarič spregovoril o napadu Nemčije na Gornjo Radgoni, na cvetno nedeljo, 6.4.1941
Letošnjo pomlad, ko mineva 80 let od največje morije v zgodovini človeštva, 2. svetovne vojne, so okrog nas vrstijo dogodki in prireditve, kjer se obujajo spomini na na dogajanja med 6. aprilom 1941 in 15. majem 1945, ko naj bi na območju današnje Slovenije potekala omenjena vojna, kjer je antifašistična koalicija del katere je v veliki večini bila tudi Slovenija, naposled premagala zlo. In v okviru obeležitve napada Nemčije na Jugoslavijo, je Zavod za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Gornja Radgona, v starem mestnem Špitalu (mestni muzej) pripravil in gostili izjemno zanimivo in poučno predavanje uglednega zgodovinarja, ddr. Ivana Rihtariča, pod naslovom „Napad Nemčije na Gornjo Radgono 6.4.1941“. S strokovno poglobljenim in pripovedno bogatim pristopom nas je upokojeni profesor zgodovine, ravnatelj ljutomerske gimnazije in Ljudske univerze Gornja Radgona, popeljal skozi dogodke, ki so zaznamovali našo polpreteklo zgodovino. Z deljenem svojega znanja s področja omenjene tematike, je ddr. Rihtarič prisotnim dejansko podal poglobljen pogled v te prelomne zgodovinske dogodke. Za uspeh dogodka so seveda zaslužni tudi obiskovalci, ki so s številčno udeležbo pokazali, kako pomembna in živa ostaja dediščina našega prostora. Njihov prisotnost in zanimanje sta gotovo najboljše priznanje, da si želijo še več tovrstnih vsebin, s ciljem, naj nas spomin povezuje in opominja.
Kakorkoli že, vsem je znano, da je Nemčija takratno Kraljevino Jugoslavijo, brez vojne napovedi, napadla na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941. Med pomembnimi vdori nemške vojske na jugoslovansko ozemlje, je bil vdor preko cestnega betonskega in železniškega mostu prek reke Mure v Gornji Radgoni. In prav o tem vdoru nemške vojske na desni breg reke Mure, je v glavnem predaval znani zgodovinar, ddr. Ivan Rihtarič. Čeprav se je predavanja udeležilo lepo število tistih, ki jih zanima radgonska zgodovina, med njimi ni bilo niti enega Radgončana, ki bi ta napad doživel. Med obiskovalci sem bil, kot pisec tega prispevka edini, ki sem pri nepolnih štirih letih doživel in si zapomnil tisti dan. Ker je bila cvetna nedelja sem s starši šel kot otrok k maši in sem si zapomnil prelet nemških vojaških letal čez negovsko področje.
Predavatelj, ddr. Rihtarič, je natančno z datumi in celo urami prikazal, kako je potekal napad iz smeri Avstrijske Radgone, po dveh mostovih, cestnega in železniškega, ki sta prečkala reko Muro, v Gornji Radgoni. Jugoslovanska vojska je bila pripravljena na napad, to pričajo tudi pred tem zgrajeni betonski bunkerji, iz katerih bi naj preprečili vdor nemške vojske. Za preprečitev vdora sta bila minirana oba mostova. Kot je povedal predavatelj, je pred napadom diverzantska skupina nemške vojske z gumijastimi čolni prišla do žic, ki so vodile do miniranih stebrov sredi reke, ter jih prerezala in tako jugoslovanski vojski preprečila, da bi minirana mostova »spustila« v zrak. S tem je nemška vojska imela prosto pot, da je lahko zavzela meto Gornjo Radgono brez bojev. Kot so doslej poročali, bi naj bila prva žrtev nemškega vpada v Gornjo Radgono tedanji župnik Martin Gabrc. Toda, kot je povedal ddr. Ivan Rihtarič ni bilo tako, kajti ustrelil naj bi ga Radgončan I.H., ki je simpatiziral z nemško vojsko, kar je zgodovinar odkril v udbovskih dokumentih. Kot je dejal, sta v najdenem dokumentu zabeleženi le inicialki, moža ki ga je ustreli. Na drobno je predstavil potek obrambe jugoslovanske vojske, ki pa je na vseh frontah zatajila. Na drobno je bilo predstavljeno, koliko žrtev je bilo v nemški in jugoslovanski vojski. Jugoslovanske žrtve so bile pokopane na radgonskem, nemške pa na luteranskem pokopališču v tedanjem Radkersburgu.
Zanimivo je, da sta oba mostova bila porušena tik pred končanjem druge svetovne vojne. Kot je povedal predavatelj, ki je prikazal sliko porušenega betonskega mostu, so zgodovinarji ob ohranjeni fotografiji pripisali, da so bili na sliki trije nemški vojaki. A, ni bilo tako, kajti ddr. Ivan Rihtarič je na sliki spoznal svojega očeta. Težko je v kratkem prispevku opisati, kaj vse je bilo predstavljeno na predavanju. Povemo le, da je bilo predavanje nadvse zanimivo in poučno, kajti obiskovalci, tudi tisti, ki že kaj vedo o teh dogodkih iz zgodovinskih zapisov, so izvedeli še marsikatero podrobnost o napadu nemške vojske na Radgono in širše območje. Razumljivo je, da je bilo po koncu predavatelju postavljenih veliko vprašanj, na katere je odgovarjal s podkrepitvijo podatkov iz zgodovinskih zapisov in tudi po ohranjenih pričevanjih ljudi, katerih ni več med živimi.
Dodajmo še, da je na začetku predavanja prisotne pozdravila direktorica Kultproturja Gornja Radgona Tatjana Kotnik Karba, ki je tudi predstavila, na koncu predavanja pa se je predavatelju za zanimivo in poučno predavanje, ter občanom za obisk, zahvalila Katja Bajc, vodja enote Muzej Špital. ( L.K.)
Predavanju »Napad Nemčije na Gornjo Radgono 6. 4. 1941« je prisluhnilo lepo število obiskovalcev (Foto: Ludvik Kramberger)