Toni Brinjovc, priljubljeni župnik v Turnišču, priredil skladbo You Raise Me Up in jo poimenoval Ko dvigneš me
Trenutne izredne razmere s karanteno ter omejenim gibanjem so marsikoga spodbudile k ustvarjalnosti in inovacijam, ki so navdušile okolico, ponekod pa tudi širni svet. Tako je te dni svetovni splet obkrožil čudovit nastop slovenskega duhovnika Tonija Brinjovca, ko je v svoji prazni župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču zapel pesem “Ko dvigneš me”. Župnik Toni je z omenjeno pesmijo dobesedno ganil vso Slovenijo, na YouTubu pa pesem poslušajo tudi drugje po svetu. Da njegov video posnetek beleži veliko priljubljenost med Slovenci in drugimi, potrjuje tudi podatek, da si jo je v le nekaj dni ogledalo oz. poslušalo več kot 32.000 obiskovalcev.
Gre sicer za svetovno znano pesem, ki v originalu nosi naslov “You Raise Me Up”, izvaja pa jo ameriški zvezdnik, pevec Josh Groban. V slovenskem jeziku jo je napisal Marjan Bunič, prav to izvedbo pesmi pa je zapel priljubljeni turniški duhovnik, pater Toni Brinjovc, ki je pod objavo svoje izvedbe pesmi, Ko dvigneš me, zapisal: „Gospod, dvigaš nas, ko se zrušimo pod težo bremen življenja, dvigaš nas iz stisk in bolezni… Tvoja milost naj nas dvigne in nas preseneti.“ Tudi ob tem pevskem nastopu patra Tonija Brinjovca, ki ga je kot rečeno uprizoril v prazni cerkvi v Turnišču, niti ne preseneča, zakaj mnogi domačini, zlasti verniki pravijo, da turniška župnija boljšega duhovnika še ni imela…
Ko dvigneš me
Ko sem na tleh, ko svet se mi podira
in ko skrbi mi stiskajo srce,
počakam te, da tiho prideš k meni
in dvigneš me visoko nad vse.
Ko dvigneš me, sem kralj na vrhu gore,
ko dvigneš me, viharjem se smejim.
Čutim moč, ko nate se naslonim,
ko dvigneš me, sem več, kot si želim.
Toni Brinjovc, rojen leta 1974 v Mozirju, se je sicer za duhovniški poklic, kjer se je dobesedno našel, odločil pri svojih osemindvajsetih. Je pater, ki zna do dneva in ure natančno navesti, kdaj se je odločil za duhovniški poklic: 3. novembra 2002 ob enajstih zvečer. Zdi se, da razmeroma pozno, a je potrdil, da tisto kar želiš in ljubiš vedno najdeš in nikoli ni prepozno. Do svojega 28. leta je bilo za njim precej dolgo obdobje iskanja samega sebe in lastnega mesta v svetu, ki je postalo posebej intenzivno v gimnazijskih letih, ko se je začel poglabljati v vzhodnjaške filozofije, spremenil prehranski režim in postal vegetarijanec itn. Nekdanji fizioterapevt je nato postal duhovnik in pripadnik minoritskega reda, ki je kar nekaj let vodil bolnišnično župnijo, ki je namenjena verski oskrbi pacientov katoliške vere v ljubljanskem kliničnem centru in na onkološkem inštitutu…
