Spomnili so se sv. Frančiška Asiškega, zavetnika in zaščitnika vseh vrst živali
Najbrž niti mnogim vernikom ni znano, da za svetega Frančiška Asiškega, italijanskega svetnika, ki je bil ustanovitelj frančiškanskega reda, sester klaris in tretjega posvetnega reda v okviru svojega pastoralnega delovanja za katoliško cerkev, ni bila pomembna samo ljubezen do ljudi, ampak tudi skrb za živali. »To so moji bratje in sestre,« je govoril in se z največjim veseljem pogovarjal z njimi. Tako so ga videli na obali morja, kako se pogovarja z ribami ali na vrhu hriba, kako kramlja s pticami. Svojo ljubezen do narave in do vsega stvarstva je Frančišek malo pred smrtjo, skoraj že popolnoma slep, zapisal v svoji »Sončni pesmi«, ki še danes seže ljudem v srce. Skratka, sv. Frančišek Asiški je bil občudovalec stvarstva in tako tudi velik ljubitelj živali, zato prav na njegov god, 4. oktobra, obeležujemo svetovni dan varstva živali.
In na priprošnjo svetega Frančiška Asiškega, zavetnika stvarstva in malih živali, so danes, v soboto, 25. 10. 2025, v treh župnijah na Goričkem, blagoslovili male živali. Priljubljeni duhovnik Aljaž Baša, župnik na Kuzmi in Gradu na Goričkem, ter Svetem Juriju v Prekmurju, je namreč v vseh treh svojih farah opravil to časno delo, s čem je razveselil lastnike in ljubitelje številnih malih živali na tem delu Goričkega. „Danes so božji blagoslov prejeli naši hišni ljubljenčki in vse živali, ki nas s svojo igrivostjo vedno znova razveseljujejo in navdihujejo. Naj jih sv. Frančišek, veliki ljubitelj živali, varuje in spremlja s svojo milostjo,“ je ob tem med drugim dejal župnik Aljaž Baša.
Zavetnik živali, sv. Frančišek Asiški, ki goduje 4. oktobra, je v povezavi z živalmi bil prvič omenjen leta 1931 na shodu ekologov v Firencah, na katerem so opozorili na zaskrbljujoč položaj ogroženih živalskih vrst. Sčasoma je svetovni dan živali zaobjel vse živalske vrste, njegovo obeleževanje pa se je razširilo po vsem svetu. Svetovni dan varstva živali je praznik, ko naj še posebej razmislimo o človekovem bivanju z živalmi in o varstvu živali. Organizacije za varstvo živali iz vsega sveta na ta dan opominjajo na pomen ustreznih življenjskih pogojev za živali in obsojajo kruto ravnanje z njimi. Po zavetniku Frančišku, živali v dom prinašajo veselje, radost, smeh, ljubezen, a tudi odgovornosti in skrbi. Živali pozitivno vplivajo na duševno zdravje otrok in njihovo čustveno inteligenco – to pomeni razumeti, upravljati in izražati čustva. Živali namreč v prvi vrsti naučijo otroke odgovornosti, empatije in skrbnosti. Odraščanje z živalmi pripomore tudi k večji samozavesti otrok. Otroci se učijo spoštovati živali, razvijati občutek dolžnosti in odgovornosti, da za živali poskrbijo, spoznavati potrebe živali in prijazno ravnati z živalmi.
V simbolnem pogledu je k razglasitvi svetovnega dneva živali gotovo pripomogel njihov zavetnik, ki mu ni bila pomembna le ljubezen do ljudi, ampak tudi skrb za živali. „To so moji bratje in sestre,“ je Frančišek govoril in se z največjim veseljem pogovarjal z njimi. Bodimo odgovorni, ljubeči in skrbni do njih tudi mi! Na njegov godovni dan njegovi nasledniki, manjši bratje, blagoslavljajo živali in rastline in s tem sporočajo, da »smo vsi dragoceni v Božjih očeh, saj je skrb za živali in okolico nekaj, k čemur je poklican vsak kristjan«. Skrb za živo naravo pa seveda ni naloga zgolj kristjanov, pač pa vseh nas, ki smo odgovorni za njeno ohranitev za bodoče rodove. V dar smo jo namreč dobili od naših vnukov.
Za konec dodajmo tudi zelo znano legenda, kako je sveti Frančišek spreobrnil volka, ki je ogrožal mesto Gubbio, ki leži v delu italijanske pokrajine Perugia v Umbriji. Zver, ki je imela na vesti ljudi in živino, je Frančišek izsledil v naravi, jo pokrižal in rekel: “Pridi k meni, brat volk! Ukazujem ti v Kristusovem imenu, da nikoli več ne zagrešiš hudobije ne meni ne komurkoli drugemu.” Volk se je zaobljubil, da se bo spreobrnil, saj je to potrdil s taco, ki jo je potisnil v ponujeno roko svetniku. To je seveda legenda, a v vsaki legendi je (lahko) tudi kanček resnice, katero si pač razlagamo (in sprejemamo ali ne) vsak po svoje.
Blagoslov je potekal v krogu treh goriških cerkva (Foto: Župnije Grad, Kuzma in Sv. Jurij)