Z zlato mašo obeležili pol stoletja duhovništva Tončka Frasa župnika pri Sv. Ani v Slovenskih goricah
V župniji Sv. Jurij ob Ščavnici že dolgo ni bilo zlate maše, zato pa je petdeset let mašništva, minulo nedeljo praznoval Tonček Fras, ki je bil rojen 1. januarja 1951, v Sovjaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici, že vrsto letpa je župnik pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. Zlatomašno slavje so mu pripravili njegovi sorodniki, pa tudi župljani župnije v kateri je pred 50 leti daroval novo mašo. Glavni organizator, ob pomoči župnika Boštjana Ošlaja, je bil njegov nečak Ivan Fras, ki je tudi skrbel za protokol. Bil pa je tudi tisti, ki je zlatomašnika nagovoril in mu izročil simbolično darilo. Že pred pričetkom sv. maše, ki jo je, ob asistenci domačega župnika Boštjana Ošlaja, daroval slavljenec, so mu farani na oltar položili darove.
Kronologijo njegovega začetka in dosedanjega duhovniškega delovanja na različnih farah, je podal župnik Boštjan Ošlaj, ki je naštel vse postaje, kjer je služboval, vse od posvečenja za duhovnika do danes. Teh postaj je bilo veliko, saj je dobesedno “poročen” s cerkvijo in bogom. Naj omenimo le zadnje tri. To je bila fara sv. Lovrenca v Juršincih, Sv. Ruperta v Voličini, sedaj pa že več let vodi župnijo Sv. Ana v Slovenskih goricah. Ob podatku, kje je vse služboval, kar je našteval Boštjan Ošlaj, je pri vseh povedal, kakó se je tam počutil in ob tem káko zanimivost, ki se mu je pripetila. Ni treba posebej poudarjati da ga je nagovoril in mu čestital župnik Ošlaj, čestitali pa so mu tudi drugi farani in seveda sorodniki. Po sv. maši so prostovoljci, s pomočjo faranov, pripravili pogostitev s prigrizki in sladkarijami. Slavje je s svojim nastopom popestril cerkveni pevski zbor, pred cerkvijo pa Jurovska pihalna godba. Slavja so se udeležili tudi farani iz župnij, kjer je nekoč deloval, med njimi iz Juršincev in Sv. Ane, kjer sedaj deluje.
Zanimivo je, da smo pri maši srečali Branko Zemljič, ki sedaj živi v Cerkvenjaku, prej pa je živela v Apačah, ki je bila »svtareca«, to je dekle v belem, ob njegovi novi maši. Takrat ga je pozdravila in mu izročila kelih, tokrat mu je izročila vrč z vinom, ki je sad trte in dela človeških rok. »Na premiciji sem bila otrok v belili obleki. Takrat se nisem zavedala, kaj pomeni biti »svaterca« na premiciji. Bilo pa mi je imenitno. Čeprav sem bila otrok sem v sebi ohranila besede novomašnika Tončka, ki je dejal: »Kjer je volja, tam je pot«. Ničkolikokrat na teh postajah poti je stal pred mano, on Tonček in mi rekel ,,To ni prava pot“. Bilo je težko sprejeti. Danes vem, le tista tvoja je bila prava. Hvala gospod Tonček za vse mantre življenja, ki nam jih deliš. Želimo, da tudi tebi dajejo moč, zdravje in pogum na teh poteh Božjega usmiljenja in Marijinega varstva.« (L.K.)
Prav prijetno je bilo na zlatomašnem slavju župnika Tončka Frasa (Foto: Ludvik Kramberger)