V Ljubljani se je včeraj začel mednarodni kongres Življenje rekam, ki v okviru projekta LIFE2RI-VERS združuje več kot 120 strokovnjakov, raziskovalcev, odločevalcev, izvajalcev vodarskih ukrepov, predstavnikov lokalnih skupnosti in civilne družbe iz številnih evropskih držav. Kongres odpira vprašanje, kako reke v času podnebnih sprememb, vse pogostejših poplav in izgube biotske raznovrstnosti obnavljati tako, da bodo dolgoročno bolj odporne in bodo bolje opravljale svoje naravne ter družbene funkcije. Uvodni govorci so poudarili, da obnova rek ni več zgolj okoljsko vprašanje, temveč postaja eno ključnih razvojnih vprašanj prihodnosti. dr. Lidija Globevnik z Ministrstva za naravne vire in prostor je opozorila, da vračanje prostora rekam pomeni tudi usklajevanje različnih interesov v prostoru, medtem ko je dr. Lidija Kegljevič Zagorc z Direkcije RS za vode izpostavila pomen na naravi temelječih rešitev pri zmanjševanju poplavnih tveganj in prilagajanju podnebnim spremembam. dr. Daniel Denac.
iz Zavoda RS za varstvo narave pa je poudaril, da je v Sloveniji v zadnjih letih prišlo do pomembnega premika v sodelovanju med vodarstvom in naravovarstvom. Poseben poudarek prvega dne je imel osrednji govorec Matthew James Parr iz britanske Okoljske agencije, ki je predstavil pristop »Stage Zero«, temelječ na vračanju prostora rekam in obnovi njihovih naravnih procesov. Predstavil je primere iz Velike Britanije in ZDA, kjer so z obnovo poplavnih rav nic, večjo povezanostjo rek z okolico in uporabo lesa ter naravnih procesov uspeli zmanjšati poplavna tveganja, izboljšati zadrževanje vode v krajini in povečati odpornost območij na sušo. Ob tem je pou daril, da zdravi rečni sistemi ne prispevajo le k ohranjanju narave, temveč tudi k večji varnosti ljudi in večji odpornosti družbe na podnebne spremembe.
Delavnice so bile namenjene iskanju konkretnih rešitev za prihodnje upravljanje rek ali alternativo le tej. Udeleženci so izpostavili potrebo po dolgoročnem načrtovanju na ravni porečij, večjem vključevanju lokalnih skupnosti, boljšem sodelovanju med sektorji ter večji uporabi na naravi temelječih rešitev pri rednem upravljanju vodotokov. Posebej so poudarili tudi pomen vključevanja javnosti že v zgod njih fazah načrtovanja ter potrebo po povezovanju energetike, varstva narave in upravljanja voda.
Danes se kongres nadaljuje z dnevom, posvečenim na naravi temelječim rešitvam. Med osrednjimi govorci bodo Fabien Kufel iz IUCN Francije in Piet De Becker iz belgijskega raziskovalnega inštituta INBO, sledile pa bodo delavnice o uvajanju standardov standardov za na naravi temelječe rešitve v prakso ter večerna poster sekcija in družabni program. 
