»Ni nam potrebno prositi, zahtevati ali pričakovati, da nam bodo pravice v praksi zagotovili drugi«
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v sodelovanju z Društvom Dobrnič pripravila v Pokrajinski in študijski knjižnici (PiŠK) Murska Sobota, predstavitev Ženskega zbornika. V njem so objavljeni prispevki udeleženk okrogle mize, ki je potekala marca 2025 v murskosoboški knjižnici. Razgovor z avtoricami je vodila dr. Vera Klopčič, urednica zbornika. Še pred tem je predsednik uprave Ustanove, Marjan Šiftar, v uvodnem nagovoru izpostavil pogumne ženske. Povedal je, da je dogodek tudi poklon Zofki Kveder – izjemni pisateljici, Cankarjevi sopotnici, intelektualki, novinarki, urednici, prevajalki, aktivistki, borki za pravice žensk in pionirki ženskega angažmaja pri nas. Letošnje leto je ob njeni 100. letnici smrti vlada razglasila za leto Zofke Kveder, kar je le še dodatna priložnost in spodbuda za širši razmislek o vlogi žensk v slovenski zgodovini.
Spomnil je tudi na Niko Kovač – izjemno in svetovno odmevno žensko v Sloveniji in mednarodno civilnodružbeno akcijo »My voice – my choise«, kakršnih je bilo malo doslej. Spomnil je še na ameriško esejistko, pisateljico in kulturno kritičarko Susane Sontag in njeno knjigo O ženskah, ki je pred kratkim izšla tudi v slovenščini in Mojco Lovrenčič, mlado dirigentko, ki je pred kratkim dosegla izjemen uspeh v svetovnem merilu v Parizu, pa študentko kurdskega rodu Mashe Amini, ki je umrla zaradi brutalnega pretepa iranske t.i. moralne policije. Dodal je še, da se vsi rodimo svobodni ter imamo enako dostojanstvo in pravice. Dana sta nam razum in vest, in bi morali drug z drugim ravnati v duhu bratstva.
Zbrane je v pisni obliki nagovorila tudi predsednica Državnega zbora Republike Slovenije, mag. Urška Klakočar Zupančič, ki je sporočila, da je zgodovina boja za pravice žensk v bistvu preslikava zgodovine človeške civilizacije, ki jo zaznamuje boj za osebno svobodo posameznika. »Ne glede na to, da je človeštvo skozi zgodovino pogosto storilo kak korak nazaj, so osebne pravice posameznikov, v današnji moderni družbi, vsaj v številnih državah sveta, med katerimi je seveda tudi Slovenija, na bistveno višji ravni kot pred stoletjem. Temu boju za svobodo sledi, z nekoliko zamude, tudi boj za pravice žensk«, je navedla. Dodala je, da so slovenske sodobnice odraščale v sistemu, ki je vsaj deklarativno že 52 let zagotavljal popolno enakopravnost spolov. Takrat smo dobile tudi ustavno pravico odločanja o svojem telesu. Eno so, kot pravi, deklarirane pravice, drugo pa njihovo udejanjanje v praksi. »Razkorak med regulativo in prakso moramo izničiti. V zadnjih štirih letih sem obiskala desetine slovenskih mest in srečala tisoče ljudi. Tisoče sposobnih, samozavestnih in močnih žensk. In nekaj sem spoznala. Čeprav se pojavljajo v določenih političnih skupinah trendi, ki bi nam radi dali v roke zgolj kuhalnice in vlogo strojev za rojevanje, vsak drug vzorec obnašanja pa je moteč, tega koraka nazaj ne bomo dovolile,« je še sporočila predsednica DZ.
»Ni nam potrebno prositi, zahtevati ali pričakovati, da nam bodo te pravice v praksi zagotovili drugi. Ker smo samozavestne, si jih bomo preprosto vzele. Zato, ker nam pripadajo. Iskrena hvala pobudnici in avtoricam Ženskega zbornika za vloženo energijo, čas in znanja ter nenazadnje tudi pogum. Upam, da bo prepoznan kot pomemben kamenček v mozaiku uveljavljanja pravic žensk v praksi,« klot je poudarila Urška Klakočar Zupančič.
V zborniku so v prvem delu objavljeni prispevki iz okrogle mize marca 2025 v murskosoboški knjižnici. Vsebinsko je bila usmerjena v razpravo o aktualnih vprašanjih položaja in vloge ženske v družbi ter o ovirah za uveljavljanje žensk v javnem prostoru ter lokalnem in družinskem okolju. Udeleženke so pripravile tudi prispevke za zbornik, ki zajema tematike o različnih aktualnih temah iz zgodovine ženskega gibanja, položaju in percepciji ženske v manjšinskih skupnostih, socialnem položaju in revščini žensk, položaju in vlogi ženske na področju izobraževanja, diskriminacije na podlagi spola pri zaposlovanju in delu ob enakem plačilo za enako delo ter možnostih in odgovornosti za delovanje in ohranjanje ravni že doseženih pravic žensk.
Dogodek so popestrili z glasbeno recitacijskim vložkom dijaki Gimnazije Murska Sobota. Predstavitev zbornika so se udeležile tudi nekatere avtorice razprav in na kratko predstavile svoje obravnavane tematike. Vera Klopčič, ki je tudi urednica zbornica, v okviru teme o pogumnih ženskah iz zgodovine poudarja, da je enakopravnost ženske zagotovljena na deklarativni ravni, v praksi pa smo pogosto priča nasprotnim trendom zatiranja, kršitev in kratenja pravic žensk. Iz zgodovine ženskega gibanja izstopajo pogumne posameznice, ki so zaznamovale zgodovinske dogodke, ter tako odprle možnosti za prisotnost glasov ženske v javnem življenju, za izobraževanje in zaposlovanje žensk.
Monika Sandreli v prispevku Romska ženska vidna in slišana oriše položaj ženske v romski populaciji. Romske ženske so, kot opaža, še vedno spregledane ter omejene na vlogo matere, gospodinje in žene oziroma partnerke. Rominje doživljajo dvojno diskriminacijo, kot Rominje in kot ženske, vendar so hrabre, pogumne in iznajdljive. Etelka Korpič – Horvat razmišlja o socialnem položaju in revščini žensk. Med drugim ugotavlja, da so najbolj revne ženske v starosti nad 65 oziroma 75 let. Pozdravila je ukrepe kot so sistem dolgotrajne oskrbe, zimski dodatek za upokojence, dvig minimalne plače, božičnico in podobno. Slovenija sicer spada med države z najmanj revnimi in socialno izključenimi a je število še vedno visoko in nedopustno. Izpostavila je nujnost sistemskih ukrepov.
Irena Kumer se je fokusirala na vlogo in položaj žensk na področju vzgoje in izobraževanja in meni, da je v tem poklicu še vedno pristna feminizacija, opozorila pa je tudi na zapuščanje tega poklica, ki ni le problem Slovenije ampak širši. Soglaša z dejstvom, da so slovenske šole dobre in da mora učitelj imeti poleg vsega tudi karizmo. Majda Potrata pa je predstavila nekatere zgodbe pogumnih žensk iz Maribora in okolice, med drugim Marijo Maister, ženo generala Rudolfa Maistra, ki je bila izjemna ženska, pa Slavo Klavora, Jožico Flander in Jadvigo Golež.
Dodajmo, da Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija letos obeležuje okroglo, 30. obletnico, in sicer na različne načine: z dokumentarnim filmom, ki nastaja v sodelovanju z RTV Slovenija, jubilejnim zbornikom in stalno reprezentativno razstavo, osveženim dolgoročnim razvojem Vrta spominov in tovarištva, osrednjo svečano akademijo in še drugimi dogodki. »Obletnico bomo umeščali v okvir premisleka o naši zgodovini, o slovenskem uporništvu, loku zgodovinskih dogajanj od dogajanj v 19. stoletju do današnjih dni, v okvir zgodovinsko povezanih obletnic, ki smo se jih še posebej spominjali – tudi v Vrtu in Ustanovi, v minulem letu in obletnic, ki jih bomo obeleževali v tem letu – 85. obletnico začetka upora in ustanovitve OF ter 35. obletnico osamosvojitve,« pravi predsednik Ustanove, Marjan Šiftar. (Ksenija Glažar)
Fotografije: Darko Dšuban