Na Trgu miru pri Mostu prijateljstva med Bad Radkersburgom in Gornjo Radgono so slovesno odprli prvo obeležje miru – »Položimo orožje, dvignimo kozarce«!
V okviru prireditev povezanih z Dnevom Evrope, Dnevom osvoboditve ter 20-letnico vstopa Slovenije v EU, ko so se na obeh bregovih Mure, zlasti na Mostu prijateljstva med Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom, zvrstile številne prireditve in dogodki, je na avstrijski strani mostu v Bad Radkersburgu potekala tudi velika viteška svečanost z odkritjem prvega obeležja miru in prijateljstva. Prisotnih okoli 400 gostov, med katerimi dobra stotnija vinskih vitezov Evropskega reda iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške, sta poleg županje in župana sosednjih mest, Urške Mauko Tuš in Karla Lautnerja, pozdravila tudi namestnica deželnega glavarja zvezne dežele Štajerska Christopherja Drexlerja in slovenski minister za kohezijo Aleksander Jevšek, vrh Evropskega reda vitezov vina in mnogi drugi gostje. Iz Evropskega reda vitezov vina so se svečanosti udeležili: Alfred R. Tombor Tintera, generalni senatni konzul; Alois Paul, drugi senatni konzul; Franc Zlatko Dreu, senatni konzul titularis; Tomislav Kovačič, prokonzul Konzulata za Slovenijo; Stjepan Šafran, prokonzul senior; Ignac Rajh, prvi legat Legature za Pomurje v Konzulatu za Slovenijo; Andrej Šajnovič, drugi legat Legature za Pomurje v Konzulatu za Slovenijo ter okoli 100 udov. Na svečanosti je namreč samo iz Slovenije bilo prisotnih vseh šest področnih legatur in vsi njihovi prapori. Zraven je bil tudi redovni vikar dr. Agidius Zsifkovits, ter Stjepan Šafran, ki je skupno s Senatom Reda tudi sodonator obeležja, njegovo podjetje ga je tudi izdelalo.
Kot nam je povedal Andrej Šajnovič, drugi legat Legature za Pomurje, ki je bila soorganizator dogodka, je ideja glede obeležja, nastala v sodelovanju med Senatom oz. generalnim konzulom in vodstvom Konzulata za Slovenijo. V nadaljevanju se bodo enaka obeležja postavila še na ostalih mejah v Evropi, kjer delujejo viteški konzulati Reda. Zanimivo je, da so se slovenski vitezi Evropskega reda zbrali v Gornji Radgoni (pred lokalom Radgonskih goric – RG Bistro, ob Domu penine, nato pa so se v povorki šli čez most prijateljstva, na prizorišče svečanega odkritja obeležja, na levem bregu reke Mure, v Bad Radkersburgu.
„ Med konzulati OEVE (Ordo Equestris vini Europae – Evropski red vitezov vina) ni mej, viteška obeležja Gallus Pacis bodo v prihodnosti predstavljala simbol miru in sožitja med narodi Evrope, sledimo stopinjam človeštva, kjer ljubezen združuje vero in upanje, v skladu z vseevropskimi vrlinami kot so: Svoboda-Prijateljstvo- Mir-Veselje. Plemenito vino, kulturna pijača Evrope, nam pri tem pomaga!“ Ta podnapis je naveden na vseh štirih straneh podstavka obeležja, v štirih različnih jezikih (latinski, nemški, slovenski oz. domicilni, angleški), bo v prihodnosti ‘’Evropejce po srcu’’ opominjal na številnih mejah evropskih držav… Tako Gallus Pacis postaja stičišče prijateljstva med narodi Evrope, saj se bo izgradnja mreže obeležij nadaljevala po vseh mejah držav v Evropi.
Prisotne je pozdravila tudi radgonska župana Urška Mauko Tuš, ki je izrazila zadovoljstvo, da lahko pred takšnim pomembnim zborom spregovori na mostu prijateljstva, na mostu, ki povezuje dve državi, Slovenijo in Avstrijo, na mostu, ki povezuje mesti Gornja Radgona in Bad Radkersburg. Tako je povedala: „Današnja otvoritev spominskega obeležja miru GALLUS PACIS se odvija na pravem mestu. Nahajamo se na meji dveh prijateljskih držav, dveh prijateljskih mest. In če pogledamo širše, nahajamo se v združeni Evropi. Z županom mesta Bad Radkersburg, Karlom Lautnerjem, se zavedava, da so naše prijateljske vezi zelo pomembne in da je vsak dan priložnost, da jih krepimo. Tako na področju kulture, športa, gospodarstva, gasilstva, šolstva… S tem ko spoštujemo jezik, kulturo in zgodovino svojega soseda, osebnostno rastemo in smo zgled našim zanamcem. Iskreno se zahvaljujem kolegu Karlu Lautnerju, za odlično medsebojno sodelovanje, ki vsekakor izražajo najino skupno prizadevanje za mir, svobodo in prijateljstvo. Iskreno se zahvaljujem organizatorjem otvoritve prvega spominskega obeležja miru Gallus Pacis, ki tukaj na meji dveh držav izraža evropsko naravnanost in dobre prijateljske vezi med narodi.“
ORDO EQUESTRIS VINI EVROPAE-Konzulat za Slovenijo
OEVE je Red vitezov vina, je viteška konfederacija s pravno potrjeno in veljavno nanjo prenešeno tradicijo Reda Sv. Jurija iz let 1273, 1333 in 1468, ki deluje v 25 državah in zveznih deželah Evrope, s sedežem v svobodnem mestu Železno na Avstrijskem Gradiščanskem! Je mirovna organizacija, gibanje za mir v svobodni Evropi brez vojn, ki s pomočjo viteške mreže in s kulturno diplomacijo na visoki ravni udejanja interese s pomočjo žlahtnega vina, ki daje identiteto Evropi kot vinskemu in svobodoljubnemu kontinentu. V ta namen je OEVE ustanovil mirovno evropsko nagrado: „Gallus Pacis“, ki je kelih miru, saj se obilje vina kaže na rodovitnost miru! Je gral, ki nam daje zemeljsko in nebeško srečo! Simbolno so, vse od 16 stoletja dalje, vladarji takratne Evrope, s požirkom vina iz njega, potrjevali Mir po končani vojni. Tako je bilo v primeru ob sklenitvi vestfalskega miru leta 1648 ob podpisu mirovnega akta, za kar so iz „zlatega petelina“/simbola budnosti in poguma/ pogodbene stranke popile dobro vino v znak potrditve miru. Vino je bilo v središču mirovnega dogovora po načelu „za krila, ki jih daje vino – dvigni in odnesi meč daleč proč,.. Ker lahko 30 – letno vojno res označimo kot evropsko vojno v katero so bili vpleteni vsi imperiji in narodi, je mirovni sporazum vseboval vse-evropske mirovne razsežnosti. Vino ima namreč od nekdaj to čudežno moč, kar velja še danes in bo v prihodnje , da je najboljši medij za sklepanje prijateljstva med ljudmi in celo širše med narodi Evrope! Vino je namreč s svojimi mističnimi, kulturnimi, čutnimi in ekonomskimi komponentami pijača Miru, saj tisti, ki pijejo skupaj, se ne vojskujejo. Zato naj velja rek Nobelove nagrajenke za mir Berthe von Suttner iz leta 1905: »Položimo orožje, dvignimo kozarce«! Plemenito vino je oblikovalo kulturo Evrope, zato je tudi kulturna pijača našega kontinenta!
Vsak čas ima svoje izzive. In kako naj družba preživi če nima orientacije. Evropa preživlja
čas velikega preobrata in sprememb. Naša viteška smer je bitka za mir, saj mir ni samoumeven, zanj se je potrebno boriti. Najstarejša evropska kulturna dobrina je vino, ki zagotavlja moč in veselje! V ta namen so pričeli s postavitvijo viteških obeležij „Gallus Pacis“ na vseh mejah držav Evrope kjer deluje OEVE. Prvega med njimi, so odkrili na meji med Slovenijo in Avstrijo pri mostu prijateljstva v Bad Radkersburgu ob Dnevu Evrope 2024! „Korenina veselja, prijateljstva in harmonije ter sreče se skriva v porazu zavisti! Žlahtno vino naj nam v vselej v pomoč! Pravo veselje, je resna stvar zatorej: Mir in veselje naj bo vedno z nami!“ poudarjajo v OEVE.
V nadaljevanju objavljamo še nagovor MG Generalnega konzula Alfreda R. Tombor Tintera:
Ena temeljnih nalog Reda vitezov vina je zavzemanje za mir. Vitezi vina delajo za mir, saj bogastvo vina kaže na plodnost miru. V navodilih za postavitev obeležja Gallus Pacis je pomemben stavek: »Primarno poslanstvo Ordo Equestris Vini Europae je spodbujanje miru v svetu, saj so vinski vitezi tudi vitezi miru. Zato smo ustanovili Viteško evropsko mirovno priznanje Gallus Pacis.« Za tolmačenje smo uredili uvodno besedilo Pax Europeae, da pokažemo, da je mir mogoč samo v svobodi. V tej konzulovi besedi je treba poudariti povezavo: vino – vitezi – mir, in nekatera naša izhodišča tudi pojasniti: tako načelo objektivnosti do veroizpovedi, gospodarstva, politike in razrednih interesov pri delu vinskih vitezov zagotavlja visoko stopnjo strpnosti in svobodo predsodkov, ki zagotavljajo mirno sobivanje in spodbuja ljudi. Ob vstopu v Red vitezov vina je treba prestopiti prag viteške poti v obliki prisege: »Šele ko premagaš zavist, preziraš ošabnost in začneš delati za druge, boš postal pravi viteški človek!«
Samo s to lastnostjo imamo prognozo za odpiranje resničnemu, dobremu in lepemu in s tem tudi veselju, prijateljstvu in miru. Poraz zavisti pravzaprav ponuja najboljše sredstvo za MIR in vsak posameznik mora to bitko bojevati v svojem srcu. Vitezi vina ponižno nosijo meč na srčni strani in morajo čuvati čašo veselja in sprave. Meč simbolizira pogumno obrambo – zlasti v smislu duhovnega orožja, pri čemer lahko obe strani rezila stojita za pravičnost in usmiljenje. To prikazuje celoten lok vitezovega bremena: »Miles Dei et Miles Vini«. Kultivirano uživanje vina nas lahko pripelje do bratstva, ki naj bo element miru: »Vino je učitelj dobrega okusa in ker nas vzgaja k notranji pozornosti, deluje kot osvoboditelj duha in razsvetljevalec razumevanja. . Poleg tega vino kot simbol in sredstvo dosega socialno bratstvo; med gosti miza postane platforma skupnosti in čaša, ki se vrti naokoli, nas napolni s potrpežljivostjo in sočutjem do bližnjega.« Če naj mir obstane, vedno temelji na resnici in ravno vino je tisto, ki vodi kot veselo in uporabno sredstvo iskanja resnice: »Že od začetka stvarjenja je imelo vino moč, da razsvetli senčno romanje k resnici.« Že od antičnih časov so ljudje na vseh koncih sveta imeli svoje univerzalno zdravilo za bolečine, skrbi in žalosti, pa tudi zaradi neznosne brezbarvnosti življenja. V naši evropski kulturi se je zdelo, da ima dobro vino dejansko sposobnost, da s svojo močjo prebudi veselje in poživi duha. Kultivirano uživanje vina resnično pozitivno vpliva na človeka, vzbuja resnično, dobro in lepo in s tem tudi mir. Ker mora vitez z veseljem hoditi proti visokim ciljem, se ta konzulova beseda zaključi s stavki, ki kažejo na blagodejnost vina: »Dobri duh ne more prebivati na suhem.«
»Krila, ki jih daje vino, dvignejo in ponesejo daleč« V središče stvari vodi nežno vinsko krilo«
»Vitezi so prijatelji svobode in varujejo ogenj miru.« Naj Gallus Pacis pripomore, da bo mirovno delo vinskih vitezov vidno in predvsem pa spodbujalo miru v svetu! V tem duhu smo na dan Evrope 2024, slovesno odprli Spomenik miru na Trgu miru pri Mostu prijateljstva v Bad Radkersburgu/Gornji Radgoni. In Honorem Dei et In Honorem Vini, Magister Generalis, Generalni konzul Alfred R. Tombor Tintera.


























































































Med okoli 400 gostov, je bilo največ evropskih vinskih vitezov (Fotografije: Ludvik Kramberger in O.B.)
