Tretjič so se srečali potomci Zemljič, v gasilskem domu v Orehovcih se jih je zbralo kar 140!
V čudovitem ambientu gasilskega doma v Orehovcih pri Gornji Radgoni, po lepem in sončnem vremenu, je potekalo 3. srečanje potomcev Terezije Zemljič, rojene leta 1820, ki je kot nezakonska mati rodila sina Jožefa Zemljiča. Rojen je bil leta 1845 in se je poročil z Marijo, rojeno leta 1853, in sta kot družina živela v Ažencih pri Gornji Radgoni. Po prvem srečanju, ki je bilo prav tako v gasilskem domu v Orehovcih, je pobudnik in organizator srečanj Franci Mulec napisal in izdal knjigo z naslovom Naše korenine, Zemljičev rod skozi čas. Prvega srečanja se je udeležilo več kot 200 potomcev, drugega okrog 180 potomcev, tokratnega, 3. srečanja, pa se je udeležilo 140 članov rodbine Zemljič, ki so prišli iz številnih krajev Slovenije: Ljubljane, Maribora, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah, Čabra, Šentilja in drugod, ter tudi iz tujine. Enako kot za prvi dve srečanji, tako je tudi tokrat za vse skrbel posebni organizacijski odbor, ki je imel nalogo organizirati srečanje, ter poiskati in vabiti sorodnike – potomce Zemljičev. V odboru, ki ga je vodil Franci Mulec iz Peker pri Mariboru, so sodelovali še: Otmar Babič, Marjan Edšid, Marjan Slavič, Marija Jager in Mirko Zemljič. Udeleženci so se zbirali na platoju gasilskega doma, kjer so se ob stojnici vpisovali v seznam udeležencev, ter se med seboj spoznavali, tako da je že takrat kanila kakšna solza. Za dobrodošlico jim je na harmoniki igral muzikant Teodor Bratuša. Ko je bila zbrana vsa druščina, jo je v dvorano povabil vodja programa Marjan Edšid, ki je na odru pozdravil udeležence in jim zaželel prijetno druženje na tem tretjem čudovitem srečanju. Na oder pa je povabil folklorno skupino Janko Divjak s Kapele, katero je na harmoniki spremljal Robi Majerič, ki je srečanje obogatila s svojim nastopom. Po predstavitvi dveh ljudskih plesov, je voditelj Marjan Edšid na oder povabil glavnega organizatorja Francija Mulca, ki se je vsem udeležencem najprej zahvalil za udeležbo na srečanju in jim zaželel dobrodošlico na tem prijetnem srečanju. V svojem dolgem nagovoru je spregovoril o pomenu srečanj, ob tem pa nanizal nekaj podatkov in spominov na pretekli srečanji.
Med drugim je dejal: »Pred 14-timi leti, se nas je tukaj, v tej dvorani, zbralo 180 udeležencev na drugem srečanju rodu Zemljič. Še tri leta pred tem, leta 2006, pa nas je bilo tukaj, na prvem, celo 216. Danes, na tretjem, nas je zopet lepo število, in sicer 140. Sedemnajst let je torej že, ko smo se tisto majsko nedeljo leta 2006 prvič sestali bližnji in daljni sorodniki, vsi pa potomci Jožefa in Marije Zemljič, s svojimi partnerji in družinami. Se spomnite, ko smo se nekateri takrat prvič videli in na velikem panoju rodovnika, takšnem, kot ga imamo danes obnovljenega, tu pred sabo, ugotavljali naše povezave in rodovne vezi ter kam, v katero rodovno vejo kateri od nas spada. Tako smo se nekako spoznavali. Za lažjo prepoznavnost smo si nadeli za to priložnost izdelane priponke in sicer: rod Mime, rod Franca, rod Fefe, rod Neže in rod Petra. Žal je bilo takrat premalo časa za pogovore z vsakim. Zato je že takrat marsikdo med vami izrazil željo, da bi se naj večkrat tako sestajali. Do tega je tudi čez tri leta prišlo, ko nas je tudi obiskala, sedaj že pokojna, akademikinja dr. Zinka Zorko, velika poznavalka narečij, ki si je želela ogledati našo igrico Poštäni srmaki, napisano v narečju in po resničnih dogodkih o naših prednikih. Zaigrali smo jo sami sorodniki in lepo je vse skupaj uspelo. Tudi takrat smo dejali, da se še sestanemo, a žal vse do letošnjega leta do tega ni prišlo. Pa tudi letos do tega ne bi prišlo, če se ne bi nekateri od vas, na pogrebu naše Marice in nato pogrebu Petra v Ljubljani, odločno zavzeli za to, skoraj zahtevali, da se organizira 3. srečanje rodu Zemljič.«
Ker je Franci Mulec, ustvarjalec rodovnika o potomcih Terezije Zemljič, je v svojem nagovoru predstavil svoje delo glede izdelave rodovnika, kot je povedal, je preiskal številne dokumente po zgodovinskih arhivih v Mariboru in Gradcu, ter številnih župnijskih in matičnih knjigah, da je lahko sestavil rodovno »drevo« potomcev Terezije Zemljič. Kot je dejal je v to vložil veliko časa in truda, a je srečen, da imajo udeleženci srečanja pogled kako se je ohranjal in razvijal rod Zemljičevih potomcev. Uradni del prireditve so zaključili s simboličnimi izročitvami daril organizatorju Franciju Mulecu in Mariji Jager, za njeno podporo pri organizaciji srečanja in kot sponzorki. Mimogrede naj omenimo, da je Trgovska veriga Jager nastala iz Zemljičevega rodu.
Najstarejša udeleženka srečanja 87-letna Ivanka Babič iz Hercegovščaka pri Gornji Radgoni, nam je med drugim povedala: »Moram pohvaliti organizatorje, ki so z veliko truda pripravili to srečanje. Bila sem na vseh dosedanjih. Videti toliko potomcev Zemljičevih, pa recimo sorodnikov, se srečati z njimi, je za mene lepo doživetje. To predvsem zato, ko danes ni več tolikšnega druženja med ljudmi, kot je bilo, ko sem še bila mlada.«
Srečanje se je nato nadaljevalo ob nedeljskem kosilu in prijetnem druženju, kjer so se sorodniki, udeleženci srečanja, med seboj spoznavali, obujali spomine in izmenjevali izkušnje. (L.K.)
Fotografije: Ludvik Kramberger