Zdravniku Janezu Zajcu odličje sv. Cirila in Metoda

Nadškof Stanislav Zore izročil visoko priznanje za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci

Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore OFM je v petek, 11. februarja 2022, v župniji Ljubljana–Bežigrad izročil zdravniku prim. Janezu Zajcu odličje sv. Cirila in Metoda, ki je najviše priznanje Katoliške cerkve v Sloveniji. Slovenski škofje so namreč že 22. oktobra 2021, na 127. redni seji Slovenske škofovske konference sklenili, da ob 80. obletnici življenja in 30. obletnici delovanja bolniške župnije odličje sv. Cirila in Metoda podelijo zdravniku prim. Janezu Zajcu za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci.

Primarij Janez Zajec, dr. med, je bil v veliko pomoč številnim duhovnikom pri zagotavljanju duhovne oskrbe hospitaliziranim bolnikom ter je dejavno pomagal pri razvoju celostne bolniške pastorale Katoliške cerkve v Sloveniji. S svojim strokovnim znanjem in krščansko držo je slovenskim duhovnikom odpiral pot ne le do bolniških sob, temveč tudi do vodstva bolnišnic in odgovornih v zdravstvu. Več let so duhovniki iz bolniške župnije prihajali k bolnikom le na oddelke, v bolniške sobe. Pogosto je zdravstveno osebje ponudilo prostor, tudi ambulanto, za zasebno srečanje bolnika z duhovnikom. Ob vse večji želji po duhovnem in verskem spremljanju ter lažjem dostopu duhovnika do bolnikov se je vedno bolj čutila potreba po ustrezno opremljeni kapeli in pogovorni sobi za srečanja z bolniki, svojci in zdravstvenimi delavci. Pri tem iskanju je bil zelo uspešen prim. Janez Zajec, saj je pomembno pripomogel, da je takratni ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar 27. aprila 1994 blagoslovil kapelo povišanja svetega Križa v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, nadškof metropolit msgr. Alojz Uran pa je 30. januarja 2008 blagoslovil kapelo, posvečeno Mariji, zdravju bolnikov, na onkološkem inštitutu. Tudi v ostalih 26 bolnišnicah v Sloveniji so duhovniki čutili podobne izzive. Želeli so bogoslužne prostore za svete maše in osebno molitev bolnih, zaposlenih in obiskovalcev. Ker se bolnišnični duhovniki vsako leto srečajo, da uskladijo bolnišnično pastoralo, so na ta srečanja vabili tudi prim. Zajca. Ta se je osebno srečal z duhovniki, ki so delovali v bolnišnicah brez kapele. Uspelo mu je, da je Ministrstvo za zdravje odobrilo postavitev kapel tudi v teh primerih. Tako imamo tudi po njegovi zaslugi kapele v 23 bolnišnicah (brez njih so le štiri manjše bolnišnice). Janez Zajec je sodeloval tudi na simpoziju o zdravstveni pastorali na Teološki fakulteti UL. Predaval je o duhovni oskrbi kot pomoči pri zdravljenju.

Janez Zajec se je rodil v katoliški družini 28. januarja 1942 v Ljubljani. Oče je bil državni uradnik, mati pa učiteljica. Ob koncu vojne je bil oče kot domobranec ubit in še danes ni znano, kje je njegov grob. Od petega leta pa do drugega letnika študija medicine je Janez Zajec z veseljem ministriral pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani. Zakramente uvajanja v krščanstvo je prejel v ljubljanski stolnici. Po končani osnovni šoli se je želel vpisati na klasično gimnazijo, vendar mu je bilo to onemogočeno. Tako je leta 1960 maturiral na I. državni gimnaziji Bežigrad in se jeseni vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Zaradi slabih gmotnih razmer – mama ni smela opravljati svojega učiteljskega poklica – je že kot gimnazijec in še kot študent pred poukom strankam dostavljal mleko, vse do tedaj, ko je dobil študentsko delo kot demonstrator na Inštitutu MF za higieno. V času študija je prejel nagrado prof. dr. Milice Valentinčič za raziskovalno nalogo o toksoplazmozi, s katero je leta 1964 sodeloval na mednarodnem kongresu študentov medicine v Lodžu na Poljskem. Avgusta leta 1966 je študij medicine uspešno zaključil. Zaposlil se je v Bolnišnici za predšolsko invalidno mladino v Stari Gori pri Gorici. V tem času je odslužil vojaški rok ter opravil specializacijo iz fizikalne medicine in rehabilitacije. Leta 1973 mu je bila ponujena možnost zaposlitve v ZRI na mestu vodje Oddelka za poškodbe in degenerativna obolenja, tako da se je lahko vrnil v Ljubljano. V tem času je precej sodeloval tudi pri raziskovalnem delu; je avtor 32 strokovnih člankov. Leta 1981 ga je svet zavoda UKC izvolil na mesto predstojnika tedanje Službe za medicinsko rehabilitacijo (sedaj Inštitut za medicinsko rehabilitacijo). V času demokratičnih sprememb je bil leta 1991 imenovan za namestnika generalnega direktorja UKC. V okviru mednarodnega sodelovanja z različnimi medicinskimi inštitucijami v Evropi in po svetu mu je bila dana možnost vpogleda v delovanje teh ustanov tudi glede zagotavljanja celostne oskrbe bolnika. Za božič leta 1991 je bila v UKC prvič sveta maša (v predavalnici), ki jo je daroval tedanji nadškof dr. Šuštar. Ob odličnem sodelovanju med Medicinsko fakulteto, vodstvom UKC in bolniško župnijo so se kmalu začele dejavnosti za ureditev prostora (seminarja). Z velikim prizadevanjem duhovnika Mira Šlibarja je tako kapela zasijala v današnji lepoti.

Ko je Janez Zajec leta 1993 nastopil službo državnega sekretarja, odgovornega za bolnišnično dejavnost na Ministrstvu za zdravje, ob ministru dr. Voljču, je dobil priložnost, da z nujnostjo zagotovitve prostorov za pastoralno oskrbo bolnikov seznani še vse ostale direktorje slovenskih bolnišnic – to je storil že na prvem sestanku. Tako so bile do 1. januarja 2000, ko je zaključil službovanje na Ministrstvu za zdravje, kapele urejene že v 23 od 27 bolnišnic. Leta 1968 se je poročil. Leta 1970 je sodeloval na prvem vseslovenskem romanju bolnikov in invalidov z vlakom v Lurd, ki se ga je udeležilo okoli 1.500 oseb pod vodstvom p. dr. Marjana Šefa. Leta 1973 se je po vrnitvi iz Stare Gore v Ljubljano preselil v župnijo sv. Cirila in Metoda za Bežigradom, kjer se je z družino takoj vključil v župnijsko življenje na različnih področjih. Že od vsega začetka je sodeloval kot bralec Božje besede, več let kot član ŽPS, dve mandatni obdobji kot tajnik, od leta 1985 pa je tudi član molitvene skupine. Leta 2016 sta z ženo Mijo prejela listino o posvojitvi, ki jo podeljuje Slovenska frančiškanska provinca svetega Križa. Leta 2001 je bil Janez Zajec sprejet v red vitezov Božjega groba iz Jeruzalema in bil dve mandatni obdobji odgovoren za red v Sloveniji.

Odličje sv. Cirila in Metoda

Člani Slovenske pokrajinske škofovske konference (SPŠK) so 18. junija 1985 sprejeli sklep o cerkvenem odlikovanju za zvesto služenje Cerkvi na Slovenskem. Odlikovanje, sestavljeno iz okrogle bronaste plakete z reliefno podobo sv. Cirila in Metoda in diplome, se podeljuje osebam ali ustanovam, ki so se izkazale s posebnim zvestim služenjem Cerkvi med Slovenci. Odlikovanec ima pravico, da eden od slovenskih škofov zanj opravi pogrebno sv. mašo po krajevni navadi in vodi pogrebne obrede, če svojci pravočasno obvestijo škofa, v čigar škofiji bo pokop.

Skupaj z letošnjim prejemnikom so odličje izročili že 63 posameznikom, skupinam in organizacijam.

Odličje sv. Cirila in Metoda so prejeli:

1. Stiška opatija – 1985
2. dr. Janez Oražem, ravnatelj ljubljanskega bogoslovja in profesor na TEOF – 1985
3. Papeški slovenski zavod Slovenik – 1985
4. akademik dr. Anton Trstenjak, profesor na TEOF – 1986
5. dipl. ing. Jožef Kregar, arhitekt – 1988
6. g. Jožef Požauko, gradbeni tehnik – 1989
7. msgr. Lojze Kozar, pisatelj in župnik v Odrancih – 1990
8. g. Hinko Podkrižnik, restavrator, kipar in pozlatar – 1990
9. akademik dr. Primož Ramovš, skladatelj – 1991
10. g. Hubert Patzelt, podpornik stiškega samostana – 1988
11. dr. Marijan Zadnikar, umetnostni zgodovinar – 1991
12. dr. Julij Savelli, zborovodja v Buenos Airesu, Argentina – 1992
13. Mohorjeva družba Celje – 1992
14. msgr. Franc Bole, urednik mesečnika Ognjišče in direktor Slovenske Karitas – 1994
15. p. Miha Žužek DJ, družinska pastorala – 1994
16. g. Vili Rogelj, zborovodja v Belgiji – 1995
17. g. Andrej Šter, voditelj in koordinator Vlade RS za organizacijo obiska papeža Janeza Pavla II. leta 1996 – 1996
18. g. Janez Zagorc, graditelj Slovenskega verskega središča v Adelajdi – 1998
19. ga. Chiara Lubich, ustanoviteljica Marijinega dela – 1999
20. msgr. Jože Trošt, skladatelj, zborovodja in vzgojitelj, ravnatelj Orglarske šole ter profesor na TEOF – 2000
21. g. Anton Jenko, orglarski mojster – 2001
22. g. Marijan Rebernik, knjižničar na Papeški univerzi Gregoriana – 2001
23. g. Jože Kopeinig, voditelj Doma duhovnih vaj (Katoliški dom prosvete) v Tinjah in predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu – 2001
24. Frančiškovi bratje (frančiškani) v Avstraliji – 2001
25. don Pierino Gelmini, ustanovitelj skupnosti Srečanje – 2001
26. g. Stane Jarm, akademski kipar – 2001
27. msgr. Maksimilijan Jezernik, prvi rektor Papeškega slovenskega zavoda Slovenik – 2001
28. Družba sv. Uršule (uršulinke), vzgojno-izobraževalno in katehetsko-pastoralno poslanstvo – 2002
29. Katoliški tednik Družina – 2002
30. s. dr. Mirjam Praprotnik HKL, misijonarka v Albaniji in na Kosovu – 2002
31. prelat prof. Franc Kralj, Malo semenišče v Vipavi in Škofijska gimnazija v Vipavi – 2002
32. prof. Jože Mlakar, Škofijska klasična Gimnazija v Šentvidu nad Ljubljano – 2003
33. ing. Brane Košir, Škofijska orglarska delavnica Maribor – 2005
34. p. Vital Vider DJ, ustanovitelj gibanja Najina pot – 2005
35. dr. Štefan Falež, prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu – 2006
36. dr. Edi Gobec, Slovensko raziskovalno središče v Ameriki – 2007
37. prof. Angela Tomanič, organistka in zborovodkinja – 2007
38. s. Karmen Ocepek OSU, Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov – 2007
39. Janez Krajnc, organist in skladatelj, november 2007
40. akademik Jože Maček, november 2007
41. misijonar Pedro Opeka, december 2008
42. dr. Rafko Valenčič, urednik Cerkvenih dokumentov, marec 2010
43. dr. Marjan Smolik, liturgik, bibliotekar, itd., marec 2010
44. Miha Legan, restavrator in rezbar, marec 2010
45. Anton Homar, ekonom Zavoda sv. Stanislava, 2010
46. Dr. Ivan Rebernik, za izredne zasluge na področju diplomatske, vzgojne in bibliotekarske dejavnosti – 2011
47. Don Boskovim salezijancem za projekt Oratorij – 2011
48. Alojz Rebula, pisatelj, esejist in prevajalec – 2014
49. Silvester Čuk, soustanovitelj in urednik revije Ognjišče – 2014
50. Slovenska katoliška misija v Münchnu ob 70. letnici delovanja – 2015
51. Zakonca Alfred in Jeni Brežnik, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji – 2015
52. Zakonca Dušan in Saša Lajovic, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji – 2015
53. Slovenska karitas ob 25. obletnici delovanja – 2015
54. p. dr. Anton Nadrah OCist, nekadnji stiški opat, teolog, kulturni delavec – 2017
55. prof. dr. Stane Granda, zgodovinar in publicist – 2017
56. Tomaž Tozon, cerkveni zborovodja – 2017
57. Mag. Gregor Pavlič, profesor, pedagog in pastoralni delavec – 2017
58. Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, redovna skupnost – 2019
59. Zakonca Dani in Vilma Siter – 2019
60. Marjeta in Metodij Rigler, ob 20. obletnici Društva prijateljev sv. Jakoba v Sloveniji – 2020
61. Mirsad Begić, akademski kipar – 2021
62. Matija Suhadolc, arhitekt – 2021

Fotografije: Tatjana Splichal